Dodatne okrepitve bodo deloma pridobili s prerazporeditvijo carinikov, prve so že prezaposlili. Direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič je pojasnil, da so v zapore že prezaposlili 12 carinikov, za dva pa še tečejo postopki. Glede na obremenitve celotnega sistema bo to premalo, zato računajo na razumevanje vlade. Kot je dodal Valentinčič, bi za normalizacijo dela na ravni države potrebovali skupno 53 novih zaposlitev, od tega osem strokovnih delavcev, ostalo pa pravosodne policiste.
Razmišljajo tudi o preureditvi organizacije dela zapornikov. Tako bi po Pličaničevih besedah ukinili javne gospodarske zavode, pod okriljem katerih zdaj delajo zaporniki, njihovo delo pa ponovno organizirali v okviru zaporov samih. Večina javnih gospodarskih zavodov namreč posluje z izgubo, kar vsako leto terja dodatna proračunska sredstva, je pojasnil minister. Končno rešitev naj bi predstavili v nekaj mesecih.
Sogovornika se nista mogla izogniti vprašanju prenatrpanosti slovenskih zaporov. Po besedah Valentinčiča so v zadnjih letih na tem področju naredili marsikaj in "pomembno povečali" zaporniške kapacitete, kljub temu pa so zapori v državi za nekaj več kot šest odstotkov prezasedeni, je ugotavljal.
Minister je napovedal, da bodo v skladu s koalicijsko pogodbo zagotovili izgradnjo novega ljubljanskega zapora. Zadeva je sicer še na začetku, je priznal Pličanič, ki bi se zavzel za neko obliko javno-zasebnega partnerstva. "Če se bo ta model javno-zasebnega partnerstva pri zaporih obnesel, ga lahko uporabimo še v kakšnem drugem primeru v Sloveniji, kjer je tudi akutna prostorska stiska ali pa bo še postala," je ocenil.
Pličanič je pred tem podelil pohvale in čestital zaposlenim in ostalim, ki so pomagali ob julijskem požaru v eni od zapornih celic, v katerem so se poškodovali zapornik in dva paznika.
Med pravosodnimi policisti, ki so sodelovali pri intervenciji, je bil tudi Almir Ćosić, ki je poudaril, da si nagrade ne lasti, pač so si jo zaslužili vsi, ki so v tistem primeru tako ali drugače pomagali.
