Današnji pogovor s pisateljem v knjigarni Konzorcij je vodil urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Glede na to, da je Norveška država s precej nizko stopnjo umorov, ga je uvodoma zanimalo, ali je težko živeti v državi s tako nizko stopnjo umorov in ob tem pisati romane, v katerem se zgodi toliko umorov.
Nesbo je priznal, da ga večkrat vprašajo, zakaj dogajanje svojih dramatičnih zgodb postavlja v Oslo. Vendar sam meni, da je roman o umoru enostavneje uporabiti v družbi, kjer je vsak umor šok za sistem. "Bralci, ne glede na to, kje živijo, razumejo kontekst. Če bi pisal o Ciudad de Mexicu, umor tam ne bi bil tako dramatičen. V Oslu pa je lahko vsak umor dramatičen," je razložil 58-letni pisatelj.
Industrijsko mesto, ki ga vodijo mamilarske tolpe
V romanu Macbeth pa mesta, kjer se zgodba dogaja, ne poimenuje. Nesbo pravi, da je dogajanje postavljeno v 70. leta minulega stoletja. Ker ves čas dežuje, bi lahko bil Bergen na Norveškem, kjer prav tako ves čas dežuje in ki ga obdajajo gore. Vendar gre bolj za takšne vrste mesto, kot je bil Manhattan v 70. letih, ko je bila v New Yorku 10-odstotna brezposelnost in je bilo veliko kriminala. Sicer pa je mestu, ki ga opisuje v svoji knjigi, še najbližje Newcastle v Veliki Britaniji v 70. letih - industrijsko mesto, ki ga v resnici vodijo mamilarske tolpe.
Nesbo je roman Macbeth napisal v sklopu projekta Hogarth Shakespeare Project, kjer so bili sodobni romanopisci povabljeni, da napišejo sodobne verzije nekaterih najbolj slavnih Shakespearovih dram. Za Macbetha se ni odločil, ker bi bila to najbolj krvava Shakespearova drama. "Če preštejemo trupla, je šele na četrtem mestu," se je pošalil. Izbral ga je, ker gre v jedru za zgodbo človeških bitjih, ki morajo sprejeti odločitve v moralnih dilemah.
Ko ga je britanska založniška hiša The Hogarth Press povabila k pisanju romana, ki bi temeljil na eni od Shakesperovih dram, je sprva nameraval reči "hvala, a ne, hvala". Meni namreč, da je eden redkih privilegijev pisatelja, da lahko realizira svoje lastne ideje, tu pa je bilo, kot da je dobil domačo nalogo. Vendar se je pozneje odločil, da pristane na sodelovanje, a pod pogojem, če lahko izbere Macbetha.
V slovenskem prevodu Maje Lihtenvalner in Primoža Ponikvarja je roman izšel pri založbi Didakta. Vsebino knjige so pri založbi povzeli z besedami: "On je najboljši policist, kar jih imajo. Ko se racija med preprodajalci droge sprevrže v krvav pokol, mora inšpektor Macbeth s svojo ekipo počistiti razdejanje. Je tudi nekdanji odvisnik z burno preteklostjo. Njegov uspeh je nagrajen in na lepem ima vse: moč, denar, spoštovanje. A moški,kot je on, nikoli ne pride na vrh. Macbeth, ki ga preganjajo prividi in paranoje, se začne sesuvati. Prepričan je, da ne bo dobil tistega, kar mu po pravici pripada. Razen če ne bo ubijal."
Nesbojevi romani z detektivom Holeom, (nekdanjim) alkoholikom in specialistom za množične morilce, ki rešuje vedno bolj krvave umore, so navdušili kritike, knjigarnarje in bralce na Norveškem in po svetu. Prodanih je bilo že 40 milijonov izvodov knjig. Njegove knjige so prevedene v 40 jezikov, po njegovem romanu Snežak je bil tudi posnet istoimenski film v režiji Tomasa Alfredsona.
