Za podjetja to pomeni, da znižajo pričakovanja o rasti dobičkov ter vrednotenja naložb, ob tem pa seveda prihaja tudi do prilagajanja delniškega trga oziroma do korekcije na finančnih trgih. Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej kot prej lahko doletijo. Na njih je zato smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi. Hkrati pa je tudi pomembno, da korekcije razumemo in jih kot vlagatelj tudi sprejemamo.
Kaj je torej popravek oziroma korekcija?
Pri vlaganju in investiranju na kapitalski trg je popravek običajno opredeljen kot padec cene vrednostnega papirja (delnice), delniškega sklada oziroma delniškega trga za 10 odstotkov ali več od zadnjega doseženega vrha. Popravki se lahko zgodijo pri posameznih delnicah, delniških skladih ali pri delniških indeksih.
In zakaj lahko na korekcije gledamo tudi kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi?
Če se na čarovnici premaknemo nekaj let nazaj, in sicer na konec leta 2018, ki je bil odličen čas za ponovno uravnoteženje portfelja. Zakaj? Ameriški delniški trg je v zadnjem četrtletju tega leta padel za -13 odstotkov, medtem ko so mednarodni trgi padli za -11 odstotkov in -14 odstotkov v celotnem letu. Ponovno uravnoteženje portfelja v delnice ali delniške sklade po tako znatnem padcu je vlagateljem dalo priložnost za nakupe po nižjih cenah, kar bi moralo sčasoma privesti do višjih tveganju prilagojenih donosov. Čeprav se je popravek ameriškega delniškega trga v zadnjem četrtletju leta 2018 za povprečnega vlagatelja morda zdel nenavadno visok, je v resnici takšen popravek presenetljivo pogost. Samo v zadnjih 10 letih je bilo 10 primerov, ko je ameriški indeks S&P 500 (500 najboljših ameriških podjetij) padel za vsaj 10 odstotkov od nedavnega doseženega vrha. Vlagatelj, ki je bil skozi te padce neomajen, je ustvaril 10,7-odstotni letni donos, brez dividend – res lepa nagrada. Vztrajnost se izplača.
Čeprav je ohranjanje stabilnosti med tržnimi vzponi in padci, razen občasnega ponovnega uravnoteženja portfelja na način, da dokupimo ugodnejše delnice ali delniške sklade smiselno, empirične raziskave kažejo, da večina vlagateljev dejansko počne nasprotno. Kupujejo delnice ali delniške sklade, ki so v preteklem obdobju ustvarjali visoke donose, in prodajajo tista, ki so razočarala. Takšno odločanje jih običajno drago stane. Raziskave kažejo, da zaradi nakupa delniških skladov, ki so bili v preteklosti boljši, in prodaje skladov, ki so bili slabši, vlagatelji ustvarijo tudi do 1,56 odstotka slabši donos na leto. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so prilivi v vzajemne sklade močno povezani s preteklo uspešnostjo sklada.
Delnice, delniški indeksi, delniški skladi oziroma delniški trgi lahko padejo v korekcijo za kratek čas ali za daljše obdobje – do nekaj dni, tednov, mesecev ali celo dlje. Vendar je povprečni popravek trga kratkotrajen in traja nekje od tri do štiri mesece. Korekcijo lahko sprožijo številni dejavniki in razlogi za popravek so tako različni, kot so različne delnice, indeksi ali trgi, na katere vplivajo - od obsežnih makroekonomskih sprememb, do težav v načrtu upravljanja posameznega podjetja. Lahko bi rekli, da so korekcije kot tisti pajek pod vašo posteljo. Veste, da je tam, da se skriva, vendar ne veste, kdaj se bo naslednjič pojavil. Čeprav vam lahko ta pajek krati miren spanec, pa ne smete zgubljati spanca zaradi možnosti popravka vaše naložbe. Pričakovani donos mora biti prilagojen na vaše sprejemanje tveganja.
Po podatkih poročila Goldman Sachs iz leta 2018 je povprečni popravek ameriškega indeksa S&P 500 trajal le štiri mesece in njegova vrednost je padla za približno -13 odstotkov, preden si je indeks spet opomogel. Vendar razumemo, zakaj lahko posameznika ali vlagatelja začetnika skrbi 10-odstotna korekcija njegovega premoženja v vmesnem obdobju. Nikoli ne moremo z gotovostjo povedati, kako dolgo bo popravek trajal. Za tiste vlagatelje, ki se odločijo za dolgoročno vlaganje in plemenitenje sredstev pa je popravek le majhna luknja na poti do končnega finančnega cilja. Trg si bo sčasoma opomogel, zato ni potrebe, da ob korekcijah ustvarimo paniko.
Bližnjic ni
Čeprav korekcija vpliva na vse delnice ali delniške sklade, pa nekatere delnice pogosto prizadene močneje kot druge. Delnice z majhno tržno kapitalizacijo in hitro rastoča podjetja, kot je sektor tehnologije, se večinoma najmočneje odzovejo. Defenzivni sektor široke potrošnje in farmacije pa je lahko manj na udaru. Torej, če korekcijo povzroči gospodarska recesija, te delnice še vedno delujejo. Tudi diverzifikacija med različnimi naložbenimi razredi portfelju nudi zaščito. Ključno pa je, da ne pozabite, da pri vlaganju in investiranju ni bližnjic.
Avtorica članka: Katja Bogataj Kopriva / finančna svetovalka, Generali Investments