Omenjeno tveganje v tem letu pomeni okoli 1,2 milijarde evrov negativnih učinkov na javne finance, navaja fiskalni svet v najnovejši publikaciji Javnofinančna in makroekonomska gibanja.
To ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov po oceni tega organa za spremljanje javnofinančnih razmer in opozarjanje na tveganja spodkopava srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ob tem se, kot navajajo, zaradi sprejetih parcialnih dogovorov (v zadnjih dneh je v središču pozornosti vladno dogovarjanje z zdravniki) povečuje tveganje za dodatne dvige plač v javnem sektorju, tveganje pa predstavlja tudi morebitno sprejetje sprememb dohodninske zakonodaje brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov.
V primeru uresničitve omenjenih tveganj bi lahko omenjeni negativni strukturni učinek srednjeročno tudi več kot podvojila. Fiskalni svet opozarja tudi na odsotnost reform, npr. na področju sistema pokojninskega zavarovanja, zaradi česar bodo ob trenutnih in pričakovanih demografskih spremembah ter posledično vedno izrazitejših potrebah sistemov socialnega varstva potrebni vedno obsežnejši transferi iz državnega proračuna.
Podobno po opozorilih fiskalnega sveta velja za sistem zdravstvenega varstva, kjer da so bili po sprejetju proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti sprejeti predvsem ukrepi, ki na eni strani pomenijo dolgoročno obremenitev javnih financ, obenem pa v veliki meri ogrožajo obstoj enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.
Sprejeti in morebitni dodatni ukrepi, ki bi vodili v dvig porabe ob odsotnosti reform, vzdržnost financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne ogrožajo že na kratek rok, dodajajo v fiskalnem svetu.
"S tem se ob zaključku političnega cikla realizirajo in hkrati dodatno povečujejo tveganja glede vzdržnosti javnih financ, na katera smo opozarjali ob sprejemanju proračunskih dokumentov lani jeseni," so zapisali.
V fiskalnem svetu sicer pravijo, da je bila razmeroma ugodna realizacija javnofinančnih gibanj v 2021 glede na visoko gospodarsko rast in glede na to, da je bruto domači proizvod (BDP) že v sredini leta dosegel predkrizno raven, pričakovana.
Primanjkljaj državnega proračuna je lani dosegel 3,08 milijarde evrov, brez neposrednega učinka ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, pa 685 milijonov evrov. Primanjkljaj je bil tako za 878 milijonov evrov nižji od ocene realizacije ministrstva za finance iz lanskega septembra.
V fiskalnem svetu ponavljajo, da je ugodnejša realizacija glede na oceno, ki je bila podlaga za pripravo proračunskih dokumentov za 2022 in 2023, v največji meri posledica precenjenih predpostavk o rasti izdatkov ob koncu leta.
Visoko rast davčnih prihodkov, ki so presegli tiste iz 2019, v fiskalnem svetu poleg gospodarskemu okrevanju in ugodnim razmeram na trgu dela v veliki meri pripisujejo tudi velikemu obsegu izdatkov, podeljenih v sklopu ukrepov, ki so bili uradno povezani z bojem proti epidemiji oziroma za omejevanje njenih posledic. Ti so od marca 2020 do konca januarja letos dosegli nekaj nad 4,9 milijarde evrov, v fiskalnem svetu pa omenjajo visoko rast plač in dodatkov k plačam v javnem sektorju, socialne transfere, pa tudi investicije.
To se kaže tudi v rasti javnega dolga, ki je ob koncu septembra lani spet presegel 40 milijard evrov in dosegel 79,6 odstotka BDP. Slovenija se tako, kot izpostavljajo v fiskalnem svetu, uvršča v prvo polovico držav EU z največjim povečanjem deleža dolga v BDP od konca 2019 - povečal se je za nekaj nad osem milijard evrov oziroma 14 odstotnih točk BDP.
Podobno po njihovih navedbah velja tudi za sicer nižjo spremembo neto dolga (za 4,9 milijarde evrov ali 7,5 odstotne točke BDP), na raven katerega je vplival zlasti visok obseg predfinanciranja prihodnjih obveznosti ob trenutno še ugodnih pogojih financiranja.
