Vemo, da veliko ljudi ni naklonjenih tveganju privarčevanih sredstev, saj je bilo za privarčevana sredstva potrebnega veliko truda, dela in ne nazadnje tudi odrekanja. Zato pri nas še vedno prevladuje varčevanje v obliki depozitov, kjer je tveganje minimalno, vendar pa je tudi nagrada bolj skromna ali pa je ni.
Največji zadržek, ki varčevalce odvrača od vlaganja v bolj tvegane naložbe, je možna izguba oziroma znižanje vrednosti vloženih sredstev, vendar pa lahko najbolj vztrajni in tveganju naklonjeni vlagatelji pričakujejo boljše rezultate. Redno in dolgoročno vlaganje lahko prinaša vztrajno rast in lepe donose.
Okoliščine se lahko tudi hitro spremenijo, lahko pride do večjih sprememb na finančnih trgih ali pa se nam bistveno spremeni finančni položaj, zato se lahko zgodi, da iz vlaganja v sklade izstopimo predčasno. Včasih je seveda to neizbežno, a pomembno je, da izstop, tako kot vstop, načrtujemo, saj predčasni izstopi lahko prinesejo tudi negativne finančne posledice.
Nepremišljen in impulziven izstop vsekakor odsvetujemo. Vlagatelji, ki imajo nizko stopnjo »pripravljenosti na tveganja«, so zelo odzivni na dogajanje s portfeljem. Hitro namreč reagirajo na kakršne koli spremembe – na pozitivna ali negativna nihanja. To se lahko zgodi, ko vidijo, da so ustvarili nekaj donosa in ga želijo nemudoma izplačati ali pa ko sklad izgubi nekaj sredstev.
V primeru, da gre za kratkotrajno nihanje, ne dovolite, da vas to prestraši in ustavi na poti do vaših dolgoročnih finančnih ciljev. Za prerazporeditev sredstev med skladi se odločite samo, če več kot 2 leti opažate vztrajno nizke vrednosti, za izstop pa šele, ko pride na vrsto uresničitev vašega finančnega cilja. Izstop iz skladov pri kratkotrajnih ali majhnih izgubah ni najboljša odločitev. Povsem razumljivo je, da se vlagatelji ustrašijo, ko prihaja do padanja vrednosti na finančnih trgih. Vrednost premoženja se zniža, zato vlagatelji v strahu pred še večjimi izgubami odreagirajo s panično prodajo in odstopom od varčevalnega načrta. Takšne reakcije so najslabši odziv in običajno za vlagatelja pomenijo izgubo, saj premoženje prodajajo, ko so cene najnižje.
Vsak vlagatelj se mora zavedati, da so korekcije na finančnih trgih nekaj povsem običajnega, normalnega in neizogibnega, da so obdobja rasti in obdobja padcev, a da je to razmerje v korist obdobju rasti. Korekcije so za vlagatelje po navadi razlog za slabo voljo, saj so skrajno nepredvidljive in jih je kljub vsem naporom in analizam skoraj nemogoče napovedati. Do korekcij lahko pride kadarkoli in iz različnih razlogov. Vlagatelji, ki se zavedajo nepredvidljivosti borznih trgov, vstopajo na trge s ciljem dolgoročnih investicij. Za vlagatelja je korekcija res pomembna le v primeru, če trguje kratkoročno in z visokim vzvodom.
Vsako varčevanje, vsako naložbo spremljajo določeni razlogi oz. cilji. Lahko gre za namensko varčevanje za uresničitev želja, naložbo v varnejšo prihodnost ali zgolj željo po plemenitenju premoženja. Da bi te cilje lahko dosegli, ob začetku varčevanja oziroma naložbe oblikujemo varčevalni načrt, ki nam pomaga do finančnega cilja.
Na podlagi varčevalnega načrta se vlagatelju določi tip vstopne strategije in ročnost vlaganja. Da bi se lahko kar najbolj približali ali celo presegli zastavljeni finančni cilj je pomembno, da ta varčevalni načrt zasledujemo in se izogibamo nenačrtovanim impulzivnim odzivom bodisi na trg ali življenjsko situacijo.
Generali Investments d.o.o.
