Ste že slišali za slovenski rek, ki pravi, da naj ne nosimo vseh jajc v isti košari. Verjetno ste. Rečemo lahko, da to še kako drži tudi pri naložbah prihrankov.
Slovenci smo bili že od nekaj narod depozitarjev. V splošnem veljamo za tveganju manj naklonjene oziroma previdnejše varčevalce. Večino privarčevanih sredstev imamo na bankah, v obliki depozitov.
Padanje obrestnih mer, ki nižajo donose na depozite, varčevalce postavlja pred vprašanje: Kako varčevati v obdobju nizkih obrestnih mer? Če želimo del svojih sredstev oplemenitili, jih je dobro pametno razpršiti oz. naložiti v različne naložbene produkte. Privarčevana sredstva je treba razpršiti, saj popolnoma varna naložba žal ne obstaja.
Denar je treba plemenititi
Če želite preprečiti, da bi vaš denar izgubljal vrednost, ga je treba plemenititi. Vendar je to v teh časih lahko zelo zahtevna naloga. Bančne vloge sicer prinašajo zajamčeno donosnost, a je ta trenutno zelo nizka, zato obstaja tveganje, da bo inflacija presegla pogodbeno donosnost in se »zažrla« v realno vrednost vaših prihrankov.
Vsak posameznik seveda išče idealno naložbo, ki bo hkrati visoko likvidna, malo tvegana in z visokimi pričakovanimi donosi. Žal taka naložba ne obstaja, nam pa pravilna kombinacija različnih naložb omogoča, da to ravnotežje vseeno dosežemo. Da bi lahko dosegli neko omembe vredno donosnost in hkrati tveganje čim bolj zmanjšali, moramo portfelj razpršiti. Poleg vezanih bančnih vlog je treba vključiti tudi številne delniške in obvezniške naložbe iz vsega sveta. Ene in druge naložbe terjajo poglobljeno in temeljito analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Večina varčevalcev za to nima ne znanja, ne volje in ne časa, zato prepušča to zahtevno opravilo strokovnjakom. Prihranki se tako lahko donosno plemenitijo na borzah, varčevalcem pa ostane čas in denar za ukvarjanje s stvarmi, ki jih v življenju resnično veselijo.
Vsaka naložba je zgodba zase
Pri odločanju nam bo v veliko pomoč, če pred izbiro naložbe poznamo tri osnovne značilnosti: - likvidnost, tveganje, donosnost. Pravilno se odloči tisti posameznik, ki pri naložbi prihrankov tvega ravno toliko, kot si lahko privošči. Depoziti, gotovina in stanje na računu so varne naložbe, kar pomeni, da so visoko likvidne, z nizkim tveganjem in nizkim donosom. Obvezniške naložbe so srednje likvidne, s srednjim donosom in srednje tvegane, medtem ko imajo delniške naložbe višji donos in likvidnost ter hkrati visoko tveganje.
Industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija
Naložba v vzajemnih skladih je tudi ena najbolj likvidnih v finančnem svetu. To je še posebej pomembno tedaj, ko vlagatelji sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki. Sredstev, vloženih v vzajemne sklade, torej ne vežete. Vrednost naložb v vzajemne sklade niha, vendar kljub temu lahko trdimo, da so sredstva z institucionalnega vidika popolnoma varno naložena kajti industrija vzajemnih skladov je verjetno najbolj regulirana finančna industrija. Nad njim bedi skrbnik, vse skupaj pa nadzira tudi regulator. V Sloveniji je to Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Premoženje vzajemnega sklada je namreč strogo ločeno od družbe za upravljanje. Vzajemne sklade upravljajo dobro usposobljeni upravljavci, ki s ciljem doseganja nadpovprečne uspešnosti vzajemnega sklada nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh kot tudi v gospodarstvih držav, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah.
Pri vzajemnih skladih je tako, da lahko vsak posameznik najde sklad, ki ustreza njegovemu finančnemu profilu.
Generali Investments d.o.o.
