Novice Svet24

Osebni arhiv

Poleg razpršenosti definicija porazdelitve sredstev oz. premoženja ali t. i. »asset alocation« pravi, da se investicijski portfelj za doseganje osebnih ciljev porazdeli med različne naložbene razrede, to so delnice, obveznice in denar, glede na starost investitorja ali varčevalca, njegov časovni horizont investiranja ali varčevanja, finančni položaj, osebno toleranco do tveganja, družinske potrebe ter število let do upokojitve. Porazdelitev sredstev med različne naložbene razrede pa ima pomen v tem, da le-ti v različnem obdobju med seboj delujejo različno. Drugače povedano, ko določen naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov.

Za ponazoritev pojma »asset alocation« oz. porazdelitve sredstev oz. premoženja, si lahko investicijski portfelj predstavljamo kot nakupovalni voziček. Ta nam lahko najbolje približa razumevanje, kako natančno deluje porazdelitev znotraj portfelja. Ko greste v trgovino vzamete nakupovalni voziček in vanj razmestite vse nabavljene izdelke, ki jih boste kupili in v prihodnje potrebovali. Te izdelke lahko potem razvrstimo v različne segmente od mesnih, zelenjavno-sadnih do mlečnih izdelkov. Tako se porazdeli tudi vaš investicijski portfelj, kjer lahko imate na desetine različnih naložb in v vsakem od njih so delnice, obveznice in gotovina. Jesti samo eno vrsto hrane ni zdravo. In tudi pri investiranju ni »zdravo« imeti vse investicije oz. varčevanje samo v enem naložbenem razredu, na primer vse v denarju ali vse v delnicah ali delniških skladih. Cilj vaše pravilne porazdelitve premoženja je ustvariti najbolj primerno mešanico naložb, ki vam bo prinesla največje dolgoročne koristi za sprejemljivo količino tveganja. Najenostavneje lahko posameznikov odnos do tveganja opišem kot naklonjenost oz. nenaklonjenost posameznika do nepričakovanih scenarijev. Namen pravilne porazdelitve sredstev znotraj portfelja je, da se ustvarja pričakovan donos vloženega denarja ob obvladovanju tveganja.

Ob tem naj podarim, da je tveganje trga oziroma tržno tveganje le eden od tveganj, s katerim se soočajo vlagatelji in gre za sistematično tveganje, ki je vseskozi prisotno. To pomeni, da kljub pravilni porazdelitvi vašega portfelja, zaradi zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na tržne cene vrednostnih papirjev, tveganje trga vseskozi ostaja. Primer tega tveganja so spremembe v obrestnih merah, recesija, nove regulative, spremembe v cenah življenjskih potrebščin (t. i. inflacija) ter drugo. Ti makro dejavniki lahko v veliki meri vplivajo tako na podjetja in na tržne cene njihovih vrednostnih papirjev, kot tudi na kapitalski trg in s tem povzročijo visoka nihanja vrednosti vašega portfelja.

S takšnim tveganjem smo se soočili med letoma 2008 in 2009, ko so se vednosti skoraj vseh naložbenih razredov drastično znižale. Res da tveganja ne morete eliminirati v celoti, kljub temu tudi varčevanje samo v denarju ni rešitev. Kar se sedaj dogaja je, da inflacija presega nizke obrestne mere na varčevalnih računih in vam ustvarja negativni donos. Prav s tem tveganjem se srečujemo v zadnjem obdobju, ko za depozit na banki prejmete nižjo obrestno mero kot znaša letna inflacija. Diverzifikacija ali razpršenost vašega portfelja med različne naložbene razrede, vam zmanjšuje tveganja in hkrati daje možnost dosegati povprečni donos. 

Če sledimo pojasnilu enega od največjih investicijskih svetovalcev 20. stoletja – Benjamina Grahama – pravi, da tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, mora biti zadovoljen z relativno nižjim donosom svoje investicije ali investicijskih skladov. Drugi zelo pomembni dejavnik pa je časovni horizont investiranja ali varčevanja. Daljši kot je, več tveganja lahko vlagatelj prevzame in obratno. S tem, ko boste imeli svoj portfelj stalno razpršen, in s tem, da boste zavračali razmetavanje vašega denarja zaradi zadnjih »modnih muh« gospoda Trga, si boste zagotovili, da posledice vaših napak ne bodo katastrofalne.