Kot "oče ameriške revolucije" in eden od avtorjev deklaracije o neodvisnosti je pomembno prispeval k rojstvu Združenih držav Amerike. Njegov portret je na največjem še veljavnem dolarskem bankovcu. Manj znano pa je, da je bil Franklin poleg uspešnega politika in diplomata tudi pomemben fizik, izumitelj, tiskar, pisatelj, humorist, založnik in filozof. Leta 1758 je napisal esej »Pot do bogastva«, ki je zbirka nasvetov in v katerem je zapisan njegov zelo znani izrek »There are no gains without pains«, ki bi ga lahko prevedla tudi, kot »Brez tveganj ni dobička oziroma koristi«. Ko se torej odločate za investiranje ali za varčevanje v na primer vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste sploh pripravljeni sprejeti za pričakovani dobiček oz. donos. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, koliko si ga lahko privošči, in to ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč tudi glede na naravo svojih ciljev, finančnih razmer in dolgoročnosti naložbe.
In kaj tveganje v tem primeru je?
Tržno ali naložbeno tveganje lahko opredelimo kot tveganje, ki se nanaša na verjetnost, da se bo vrednost določenega finančnega sredstva ali izbrane naložbe spremenila oziroma zmanjšala zaradi spremembe v tržnih razmerah. In če se navežem na zadnja dogajanja na kapitalskem trgu, smo po relativno nizkih ravneh volatilnosti oz. nihajnosti na trgih v letu 2017, v prvem četrtletju letošnjega leta priča visokim ravnem zaradi stopnjevanja protekcionističnih politik, predvsem med ZDA in Kitajsko. Še januarja so delnice in tako tudi delniški skladi močno pridobivali, potem pa je strah pred inflacijo in višjimi obrestnimi merami zaradi razmeroma solidne gospodarske rasti in ugodnih makroekonomskih podatkov indekse in točke skladov poslal kar nekaj odstotkov nižje ter v območje popravka. Konec marca so se pridružili tudi strahovi pred trgovinsko vojno, ki jo je začel ameriški predsednik Donald Trump in ne nazadnje zaradi afere z domnevno zlorabo osebnih podatkov, ki jo je »zakuhal« Facebook, se je pojavil še strah pred večjo regulacijo družbenih omrežij. Tako je prvo četrtletje letošnjega leta pokazalo, kako nepredvidljivi in volatilni so lahko finančni trgi.
Kaj torej pomeni volatilnost oziroma nihajnost?
Gre za dovzetnost naložb vlagateljev za tečajna nihanja. Je statistična mera verjetnosti, da cena naložbe oziroma točka vzajemnega sklada v kratkem času močneje zraste ali pade, torej niha.
Zgodovina dokazuje, da varčevanje v vzajemnih skladih, kjer varčujete v vrednostnih papirjih, na dolgi rok prinaša višjo pričakovano donosnost, oziroma dobiček kot denimo denar, ki ga imate naloženega na banki. Vendar se je treba zavedati, da višje tveganje dolgoročno lahko res prinaša višji potencialni donos, kratkoročno pa lahko pomeni tudi možnost višjih izgub. Pri manj tveganih naložbah lahko po drugi strani varčevalec pričakuje nižje potencialne donose, sorazmerno nižja pa je tudi verjetnost izgub. Varčevanje torej ni enkratno dejanje, temveč gre za proces, ki se ga po opažanjih strokovnjakov večina vlagateljev loti prepozno in/ali premalo premišljeno. Vlagatelj naj bo predvsem pozoren, da pri naložbi prihrankov tvega zgolj toliko, kot si lahko privošči, torej niti preveč niti premalo. Dobro izhodišče za povprečnega vlagatelja predstavlja portfelj naložb, ki je sestavljen iz 60 % delnic in 40 % obveznic. Podobno naložbeno strukturo vam ponujajo mešani vzajemni skladi oziroma skladi s fleksibilno naložbeno strukturo. Gre za vzajemni sklad, katerega portfelj je sestavljen iz delnic, državnih in podjetniških obveznic, instrumentov denarnega trga, zamenljivih obveznic, enot drugih skladov, depozitov in denarja, in se zaradi tega lahko v vsakem trenutku brez omejitev spremeni in prilagodi novim tržnim razmeram.
In kako naprej?
Če še niste, potem je lahko sedaj čas, da ponovno ovrednotite svoje tveganje in uravnotežite portfelj. To pomeni, da portfelj deloma »zavarujete« tako, da vzamete nekaj tveganja iz mize. Če menite, da je portfelj preveč izpostavljen delniškim naložbam, lahko do sedaj ustvarjen donos »zavarujete« s prenosom v na primer denarni sklad oziroma povečate izpostavljenost instrumentom denarnega trga. Pozabite na leto 2017, to leto je bilo zabavno in noro. Sedaj je čas prilagajanja. Tukaj bi omenila, da so pretežno delniški skladi namenjeni drznejšim vlagateljem, ki imajo visoka naložbena pričakovanja, a so pripravljeni prevzeti tudi več naložbenega tveganja, in jih nihajnost trga ne bremeni. Obvezniški skladi so primerni za zmernejše vlagatelje, ki iščejo optimalno razmerje med varnostjo in donosom ter svojih prihrankov ne želijo izpostavljati previsokemu naložbenemu tveganju. Tako imenovani varni skladi pa so namenjeni konservativnim vlagateljem, ki na prvo mesto postavljajo varnost in ohranjanje vrednosti premoženja. Varčevalci v teh skladih prevzemajo zelo nizko naložbeno tveganje, a je bistveno manjši tudi potencialni dobiček oziroma donos. Rešitev je lahko tudi globalno usmerjeni fleksibilen vzajemni sklad.
Osebni arhiv
