Novice Svet24

Osebni arhiv

Po njegovih dramskih predlogah so posneli številne filme, zagotovo pa sta med najbolj znanimi Tramvaj Poželenje in Mačka na vroči pločevinasti strehi. Naj se vrnem k misli, ki je še kako resnična in v kateri se skriva naš problem, saj veliko ljudi misli, da bo za njihovo pokojnino poskrbela država. Kot prvo je jasno, da se višina pokojnin znižuje. Tudi ne preseneča, da starostna pokojnina dosega samo še 61 odstotkov povprečne slovenske plače. Kot drugo pa je dejstvo, da se je v samo desetih letih razmerje znižalo za skoraj 10 odstotkov. Država bo tako realno gledano poskrbela le za osnovna sredstva, za višji standard pa bomo morali poskrbeti sami. Prav to nam mora biti v opozorilo, da že sedaj sami poskrbimo za boljši jutri.

Res, da Slovenci veljamo za zelo varčen narod, celo za tretjega najvarčnejšega v Evropi. A glede na ugotovitve strokovnjakov smo pri varčevanju precej konzervativni in denar še vedno hranimo predvsem na banki, v katerih pa so obrestne mere v zadnjih letih skoraj nične. Ob temu se moramo zavedati tudi še ene težave, in to je dolgoročni vpliv inflacije na vašo denarnico in tudi na izbrano obliko varčevanja. Zato je potrebno pri svojih varčevalnih načrtih upoštevati potencialno realno donosnost, torej donosnost znižano za inflacijo. Treba se je zavedati, da bi 1.000 EUR čez 30 let ob dvoodstotni inflaciji imelo skoraj za polovico manjšo kupno moč kot danes. To je tudi eden glavnih razlogov, da se mora varčevanje razpršiti na vse naložbene razrede (delnice, obveznice in denar) in da varčevanje le v nogavici ni najbolj obetavno, saj jo čez leta najeda inflacija, ki zmanjšuje kupno moč privarčevanega denarja hranjenega doma. Prav tako bi le z varčevanjem na banki, zaradi nizkih obrestnih mer, ki v določenih obdobjih, kot je na primer zadnje obdobje, ne pokrivajo niti inflacije, čez leta izgubljali realno vrednost privarčevanih sredstev. To pomeni, da bi za isto vrednost v prihodnje lahko kupili precej manj.

Kje, kako in kdaj torej varčevati?

Tveganje naloženega denarja v vzajemne sklade se v primerjavi z bančnimi depoziti res poveča. Kljub temu pa ima lahko vlagatelj vzvod za uravnavanje tega tveganja in to na način dolgoročnega mesečnega varčevanja v vzajemne sklade. Če si t. i. mali vlagatelj, lahko zmagaš samo s tem, da vlagaš postopno in dolgoročno. Tako se namreč vpliv volatilnosti ali t. i. nihajnosti borznega trga v veliki meri izniči. Večino družb za upravljanje ima že vnaprej pripravljene pakete skladov, torej gre za primerno razpršitev izbrane naložbe, kamor lahko vlagatelj mesečno ob pomoči trajnika redno vplačuje vsaj 30 EUR. Zavedati se moramo, da nikoli ni prepozno za varčevanje, tudi v vzajemnih skladih. Dejstvo pa je, prej, kot začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi.

Imate dobre navade?

Ključ do izgradnje osebnega finančnega bogastva se deloma skriva tudi v dobrih navadah. Ena od njih je torej disciplinirano mesečno dajanje denarja na stran ali preprosto varčevanje. Že z manjšimi mesečnimi zneski, na primer od 30 do 50 EUR, ki jih počasi in preudarno, iz meseca v mesec skozi obdobje varčevanja investirate in vlagate v na primer vzajemne sklade, vam lahko na koncu prinesejo veliko nagrado – to je lahko privarčevani znesek za nakup avtomobila, stanovanja ali kot zlati priboljšek v obdobju jeseni življenja.

In kaj vam kot oblika mesečnega varčevanja omogočajo vzajemni skladi?

Vzajemni skladi omogočajo posredno varčevanje v vrednostnih papirjih, to so delnice, obveznice in instrumenti denarnega trga in lahko, kot naložba, prinašajo vrsto prednosti. Delnice in obveznice na dolgi rok nudijo višjo pričakovano donosnost, kot zelo varne naložbe, to so na primer bančne vloge. Obveznice so res da nekoliko manj donosna naložba od delnic, a še vedno dovolj donosna, da je smiselno del prihrankov razporediti tudi v to naložbeno obliko.

In če nihajnost na trgu združimo z mesečnim varčevanjem v vzajemnih skladih, se varčevalcu glede na dogajanje na trgu obračuna enkrat večje in enkrat manjše število točk. To pomeni, da kadar vrednost točke sklada zaradi pozitivnega dogajanja na trgu raste, varčevalec z mesečnim zneskom kupi manjše število točk. Kadar pa je dogajanje negativno in s tem vrednost točke pada, posledično z mesečnim zneskom kupi večje število točk. In prav zaradi različnega gibanja na trgu in ker varčevalec kupuje večkrat po različnih nakupnih vrednostih, kupuje po povprečni nakupni ceni. S tem lahko dolgoročno, zaradi metode povprečnega stroška z enako mesečno vsoto pridobi večje število točk in ob tem privarčuje več kot če bi se za investicijo oziroma za enako vsoto vplačila v vzajemni sklad odločil le enkrat.