Novice Svet24

Finančni trgi se morajo kar naenkrat spopadati novimi razmerami: z naraščajočimi donosi obveznic in občutno večjo volatilnostjo, najverjetneje pa to vendarle še ne pomeni skorajšnjega vstopa na medvedji trg. Povečala se je volatilnost oziroma nihajnost na trgu, ki jo meri indeks VIX, poimenovan tudi indeks strahu. Po tem, ko je bilo leto 2017 zgodovinsko gledano eno najmirnejših, saj vrednost indeksa čez leto ni presegla 16 indeksnih točk, je indeks v mesecu februarju poskočil na 37. Glede na visoko rast naložbenih razredov v preteklih letih in relativno visoka vrednotenja na trgih korekcija ni nepričakovana, jo je bilo pa nemogoče napovedati. Večjega vzroka oziroma dogodka za takšne padce ni bilo, kar nas ni presenetilo, saj gre kot običajno za preplet različnih dejavnikov.

Generali Investments d.o.o.

Korekcija je normalen pojav

Upad tečajev svetovnih borz je prinesel okoli 10-odstotni upad vrednosti v primerjavi z vrhovi, doseženimi v januarju. To je tudi nivo popravka, za katerega se tehnično uporablja izraz »korekcija«. Korekcija je normalen pojav na borzi, ki je sestavni del rastočega trga in je potrebna, da ponese delnice nazaj na normalne nivoje. In kaj moramo vedeti o korekcijah? Gre za neizbežni del investiranja v delnice, ki se navadno zgodi zelo hitro in ne traja dolgo. Pojavlja se v povprečju enkrat letno. Če vlagate in varčujete na dolgi rok, vas korekcije ne bi smele preveč prizadeti, saj morate imeti najprej v mislih, da čas dela za vas. Namreč več kot 100 letna zgodovina na razvitih borzah kaže, da korekcije na pričakovano dolgoročno donosnost delnic bistveno ne vplivajo. Kot drugo razpršitev premoženja omogoča dolgoročnemu vlagatelju učinkovito zavarovanje pred borznimi korekcijami. Vlagatelji naj ne prevzemajo prekomernega naložbenega tveganja, ampak naj vztrajajo ne glede na kratkoročna nihanja na borzah. V času borznih korekcij naj ne hitijo panično prodajati naložb ravno v najmanj primernem trenutku, temveč naj izkoristijo nakup po nižjih cenah. Korekcij ne moremo napovedati, saj imajo različne sprožilce in ne nastopajo v enakomernih ciklih.

Kakšno tveganje si lahko privoščite

Vsak vlagatelj se mora zavedati, kakšno tveganje si lahko privošči. Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Dejavniki, ki pozitivno vplivajo na zmanjševanje tveganja naložbe so:

Vlagatelji naj ne prevzemajo prekomernega naložbenega tveganja, ampak naj vztrajajo ne glede na kratkoročna nihanja na borzah. V času borznih korekcij naj ne hitijo panično prodajati naložb ravno v najmanj primernem trenutku, temveč naj izkoristijo nakup po nižjih cenah.

1. Dolgoročno obdobje varčevanja – daljši časovni horizont pomeni manjšo občutljivost na dnevna nihanja naložbe in s tem znižuje tveganje naložbe.

2. Visoka razpršitev premoženja – večja razpršitev premoženja med različne podsklade zmanjšuje tveganje celotnega portfelja.

3. Nizka korelacija med vzajemnimi skladi – manjša kot je korelacija med naložbami manjše tveganje nosi vlagatelj.

Ko prevzamemo tveganje, da ustvarimo nižjo donosnost od pričakovane, dobimo tudi možnost, da ustvarimo donosnost, ki bo pričakovano donosnost presegla. Višja pričakovana donosnost delniških in obvezniških investicijskih skladov je torej pričakovana nagrada ali plačilo vlagatelju za prevzemanje naložbenega tveganja. Kakšen donos lahko vlagatelj pričakuje pri varčevanju v vzajemnih skladih ne ve nihče. Govorimo lahko le o preteklih donosih, ki pa niso garancija za prihodnost. Bodoči donosi so odvisni od mnogih dejavnikov kot npr.:

• splošna gospodarska gibanja v prihodnosti,
• naložbene strukture vzajemnega sklada,
• doba varčevanja,
• sposobnost upravljavca, itd.

Dolgoročni povprečni letni donosi vzajemnih skladov v svetu se gibljejo med 6 in 15 %, kar jih po donosu uvršča ob bok nepremičninam in delnicam. Zaradi svojega dolgoročnega stabilnega donosa, likvidnosti in nizkih stroškov poslovanja so vzajemni skladi ena izmed najprimernejših naložb za dolgoročno varčevanje. Zaradi varnosti in donosa je smiselno izbrati več različnih vzajemnih skladov.