Nedavno je odmevalo zasledovanje 43-letnega Ukrajinca, ki je na bencinskem servisu v Pincah natočil gorivo in se odpeljal brez plačila. Policisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota so po prijavi dejanja krenili za njim, a se ni odzval na njihove svetlobne in zvočne signale, pač pa je z avtomobilom bežal proti Mariboru. Patrulja PU Maribor, ki se je vključila v pregon, je na avtocesti pri Pernici uporabila sredstvo za prisilno ustavljanje vozil – bodičaste trakove –, a ga je Ukrajinec obvozil po skrajnem robu avtoceste. Pot je nadaljeval v smeri Avstrije.
Policisti PU Murska Sobota in PU Maribor so med vožnjo za njim vstopili na ozemlje Avstrije in začeli izvajati čezmejno zasledovanje, za katero veljajo posebna pravila. O možnosti tovrstnega zasledovanja so bili obveščeni avstrijski varnostni organi. Ubežnik je bil po 150 kilometrih bega prijet v bližini Gradca in izročen v postopek avstrijskim policistom, ti so ga po 24 urah na mejnem prehodu Šentilj vrnili policistom PU Murska Sobota.
Tukajšnji varnostni organi so zoper njega zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine vložili kazensko ovadbo. Ugotovili so še, da je sicer imel veljavno vozniško dovoljenje, vendar mu je bil izrečen ukrep prepovedi vožnje do februarja 2023. Proti njemu je bil zato vložen še obdolžilni predlog na sodišču za prekrške, kjer so mu s sodbo zaradi vožnje v času ukrepa in prekrškov, storjenih med zasledovanjem, naložili denarno kazen v višini 2200 evrov in izrekli 23 kazenskih točk.
Brez prostorske ali časovne omejitve
Pri PU Murska Sobota smo v luči odmevnega zasledovanja iskali odgovore na vprašanja, kdaj se policisti lahko odločijo za tovrstno zasledovanje, kakšna pravila veljajo pri lovu za ubežniki, koliko primerov na leto obravnavajo in kateri primer zasledovanja je bil v preteklosti najbolj izstopajoč.
Policisti, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice praviloma že pred prestopom državne meje.
Po odgovorih PU Murska Sobota ima Slovenija z Avstrijo in Madžarsko na območju tukajšnje PU sklenjene bilateralne sporazume, na podlagi katerih so ratificirani zakoni o policijskem sodelovanju. V pogodbi z Avstrijo je tako določeno, da so pogoji za zasledovanje izpolnjeni, če je oseba zalotena pri storitvi kaznivega dejanja ali je udeležena pri dejanju, za katero se v drugi pogodbenici lahko zahteva izročitev, ali če je na begu iz pripora ali kazenskega zapora ali beži pred kakim drugim ukrepom odvzema prostosti zaradi kaznivega dejanja, za katero v drugi pogodbenici obstaja možnost izročitve.
Policisti, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice prek operativno-komunikacijskega centra PU, praviloma že pred prestopom državne meje. Zasledovanje se mora prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na ozemlju katere naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje. Na zaprosilo policistov, ki izvajajo zasledovanje, krajevno pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom zasledovanega človeka zadržijo, da ugotovijo njegovo istovetnost ali ga primejo.
Če ni dana zahteva za prekinitev zasledovanja in če ni mogoče pravočasno vključiti krajevno pristojnih organov, lahko uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje (v omenjenem primeru Slovenci), ubežnika zadržijo skladno z določbami nacionalnega prava druge pogodbenice, dokler policisti te pogodbenice (torej v primeru tatvine goriva avstrijski) ne ugotovijo njegove istovetnosti ali ga ne primejo.
Zasledovanje se izvaja brez prostorske ali časovne omejitve. Državna meja se v tem primeru lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v času njihovega obratovanja.
Avstrijec umrl po divjem begu
En primer čezmejnega zasledovanja policistov PU Murska Sobota sega v leto 2017, ko so v Avstriji lovili voznika, ki ni ustavil zaradi ugotovljenih kršitev, saj je vozil neregistrirano vozilo brez vozniškega dovoljenja. Leta 2019 so lovili nekoga zaradi suma kaznivega dejanja izvrševanja tatvin. V letu 2020 je prišlo do čezmejnega zasledovanja v severni sosedi zaradi suma tihotapljenja ilegalnih prebežnikov. V letih 2018 in 2021 pa v murskosoboški PU niso imeli tovrstnih primerov.
Najbolj izstopajoč primer čezmejnega zasledovanja se je zgodil 10. novembra 2012. Avstrijski varnostni organi so sledili 43-letniku po avtocesti iz Gradca. Pobegnil jim je z enega od parkirišč v Gradcu, kjer so ga po obvestilu občana hoteli legitimirati, ker je ob visokih obratih motorja trobil. Med begom je zadel policijski avto, na štiripasovnici vozil v nasprotno smer, nato na avtocesti prehiteval z več kot 200 kilometri na uro. S ceste je skušal izriniti tudi vozili avstrijske specialne enote Cobra in uspešno obšel blokado pred slovensko mejo.
V okviru čezmejnega sodelovanja je ubežnika nato začela loviti prometna patrulja murskosoboške PU. V Turnišču ji ga je z vzporedno vožnjo s tovornjakom in drugimi patruljami, ki so peljale zanjo, le uspelo ustaviti. Ko je prometni policist odprl desna vrata Avstrijčevega avta, je ta vanj vrgel dežnik in odbrzel dalje. Policijski kombi mu je kljub zategnjeni ročni zavori uspelo zriniti toliko stran, da je lahko peljal dalje.
Pomurski policisti so se nato odločili za blokado s tovornjaki in službenim avtomobilom. Avstrijec je naposled pred avtocestnim počivališčem Pince obtičal pred blokado vozil – iz avtomobila so ga spravili šele, ko so razbili stekla, ker je vrata zaklenil. Uporabili so tudi plinski razpršilec, tujca prijeli in vklenili, zaradi njegovega histeričnega vedenja pa poklicali reševalce. Zaradi slabega zdravstvenega stanja so ga prepeljali v Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer je še isti dan umrl.
Kot so takrat sporočili iz PU Murska Sobota, je bilo iz obdukcijskega zapisnika razbrati, da je pri pokojnem, ki je bil alergik, smrt nastopila zaradi anafilaktične reakcije, najverjetneje na uporabo plinskega razpršilca. Oče pokojnika pa je za avstrijske medije dejal, da je sin bolehal za bipolarno motnjo ali manično depresijo in da bi bilo najbrž vse v redu, če bi redno jemal zdravila.
Zasledovanje se mora prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na ozemlju katere naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje.
Kdaj policisti uporabijo stingerje?
Policisti si pri lovu za ubežniki – kot v primeru zasledovanja Ukrajinca – pomagajo tudi s sredstvom za prisilno ustavljanje prevoznih in drugih sredstev, imenovanim bodičasti trakovi ali stingerji. Njihovo uporabo določa zakon o nalogah in pooblastilih policije. Policisti morajo pred uporabo izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu.
Policisti smejo tovrstna sredstva uporabiti za preprečitev bega s prevoznim sredstvom osebi, zaloteni pri okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, osebi, ki ji je bila odvzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog za odvzem prostosti, ali za preprečitev nezakonitega prehoda državne meje s prevoznim sredstvom osebi, ki ne upošteva zakonitega policistovega znaka ali ukaza za ustavitev.
Policisti lahko stinger uporabijo še za preprečitev nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom vozniku, ki je bil prej najmanj dvakrat pravilno ustavljan in ni upošteval zakonitega policistovega znaka ali ukaza, za preprečitev nedovoljenega dostopa s prevoznim sredstvom do objekta, prostora ali območja, kjer se zadržuje, biva ali potuje varovana oseba, in za preprečitev nadaljnje vožnje vozniku, ki ne upošteva zakonitega ukaza policista in poskuša nadaljevati ali nadaljuje vožnjo, pa ne izpolnjuje pogojev za vožnjo.
Tudi z blokado vozil
Policisti imajo ob bodičastih trakovih za preprečevanje nadaljnje vožnje na razpolago še druga sredstva, s katerimi lahko voznika prisilijo k ustavitvi prevoznega sredstva ali mu onemogočijo pobeg s prevoznim sredstvom.
Ta sredstva so zlasti vozila, mreže, elektronske naprave, zaščitne ograje, lesene, betonske ali kovinske ovire ter drugi materiali, ki jih lahko uporabijo za blokado. V blokadi za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev pa ne smejo biti uporabljena vozila, ki prevažajo nevarno blago ali žive živali.
