Kaznivo dejanje umora sicer zastara v 50 letih, a to v konkretnem primeru ne velja, ker je bila prva sodba Milku Noviču, s katero so ga obsodili na 25 let zapora, oktobra 2019 razveljavljena na vrhovnem sodišču. V tem primeru zadeva zastara dve leti od razveljavitve.
Jamnik je bil ustreljen 16. decembra 2014 na parkirišču gostinskega lokala Via Bona, kjer so imeli uslužbenci Kemijskega inštituta prednovoletno zabavo. Avto je še zaklenil, nato pa obležal v mlaki lastne krvi. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v klinični center, kjer je tri dni po dogodku izgubil bitko za življenje.
Se pa izračun obrambe in tožilstva zaradi izbruha epidemije, ko nekateri roki na sodišču niso tekli, razlikuje. Po mnenju obrambe je primer zastaral že oktobra lani, po izračunih tožilke Blanke Žgajnar pa naj bi 27. decembra letos. Kakor koli. Po razveljavitvi obsodbe na vrhovnem sodišču so Noviču na prvi stopnji sodili še dvakrat in obakrat je bil oproščen. Tožilstvo se je tudi na zadnjo oprostilno sodbo pritožilo zaradi »zmotno ugotovljenega dejanskega stanja« in »relativnih kršitev kazenskega postopka«. »Sodba je bila izdana oziroma izrečena v času, ko zadeva še ni zastarala. In če se tožilstvo ne bi pritožilo, bi to pomenilo, da se strinjamo z odločitvijo sodišča prve stopnje,« je po seji višjih sodnikov poudarila tožilka Blanka Žgajnar.
Novič o mrcvarjenju in zagrenjenem življenju
Novič je ob vnovičnem obisku sodišča dejal, da se počuti grozno. »Stvari se nenehno dnevno mrcvarijo v človeku, to te izmaliči do konca, zagreni življenje,« je poudaril. In kaj pravi na to, da najbrž ne bo nikoli pravnomočno oproščen? »Bil sem dvakrat sodno oproščen. To mi zadošča. Glede na to, da je bil celoten postopek tožilstva voden na način, da zastara. Zastopnika oškodovanke in tožilstvo bi vprašal, kaj so počeli sedem let. Sedem let so imeli časa, da sodišču dostavijo verodostojen dokaz, pa ni bilo nič. Sedem let ni malo in zdaj se zgovarjati na zastaranje ... Če v sedmih letih niso nič naredili, vprašanje, kaj bi v naslednjih petdesetih, mogoče bi me zmrcvarili do konca,« je dejal.
Obramba: Zakon je pač treba spoštovati
»Obramba je od začetka obžalovala, da se je tožilstvo pritožilo in da je preprečilo, da bi oprostilna sodba lahko postala pravnomočna. Danes je bila izvedena pritožbena seja, sodišče – če bo odločalo meritorno – bo pritožbo zavrnilo v celoti kot neutemeljeno. Zelo verjetno pa bo ugotovilo, da je nastopilo zastaranje kazenskega pregona in postopek iz tega razloga ustavilo,« je po seji višjih sodnikov komentiral Novičev zagovornik Žiga Podobnik. »Različne teorije so, ali je treba ta rok razširiti, dejstvo pa je, da je v času sojenja ta zakon veljal in ga je treba spoštovati,« je na dvoletni zastaralni rok dodala Novičeva zagovornica Monika Poje in poudarila, da je »primer zastaral za Noviča, ne pa tudi za dejanskega morilca«.
Bo o zastaranju odločalo ustavno sodišče?
Pooblaščenec oškodovanke Miha Kunič pa je višjim sodnikom predlagal, naj ustavni sodniki odločijo o zastaranju. Kot pravi, je ustavno sodišče nedavno ustavilo rehabilitacijo domobranskega generala Leona Rupnika, po tem ko so vrhnovni sodniki razveljavili njegovo povojno obsodbo. »Ustavno sodišče je v zadevi Rupnik odločilo, da se zadrži izvajanje tega člena, in po mojem mnenju je vprašanje, ali to velja za konkretno zadevo Rupnik ali tudi za vse ostale,« se sprašuje. »Pri tem trčita pravica do pregona in pravica do hitrega postopka. V tej zadevi je skrajšanje zastaranja s petdeset let na šest let, kar je krajše kot pri kaznivem dejanju obrekovanja. In jaz ne morem sprejeti, da se potencialnemu morilcu skrajša zastaralni rok na krajšo dobo kot obrekovalcu. S tega stališča smo predlagali, naj ustavno sodišče v končni fazi odloči, ker drugače se bo postopek nadaljeval,« je še poudaril Kunič.
------
Omejena udeležba, razburjen Državljan K.
Ljubljanski višji sodniki včeraj zaradi ukrepov za zajezitev epidemije v dvorano niso dovolili vsem, ki so se zbrali pred njo. Na sicer javno pritožbeno sejo so dovolili zgolj strankam v postopku in trem predstavnikom medijev. Pred zaprtimi vrati je vidno razburjen ostal tudi budni državjan Vili Kovačič, ki je povsem upravičeno zahteval, da bi lahko bilo tudi delovanje sodišč širši javnosti predstavljeno s pomočjo sodobne tehnologije.
