Kot je znano, je prejšnji teden, tik pred končnimi besedami, prišlo do preobrata, saj je obtoženi Silvo Drevenšek sploh prvič spregovoril in krivdo priznal. "Ne vem, kaj se je z mano zgodilo. Ubil sem tri nedolžne ljudi ter prizadel sorodnike in prijatelje. Nikoli v življenju nisem pomislil na umor in nikoli več tudi ne bom," je dejal.
Drevenšek je na lanski božični večer v Gerečji vasi najprej vzel življenje svoji nekdanji partnerki, nato pa ob prisotnosti komaj štiriletnega sina še njenima staršema. Tožilka Tea Kukovec Belšak za umore iz maščevanja in koristoljublja zahtevala po 30 let zapora, za očitek zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja pa pet let oziroma enotno kazen dosmrtnega zapora, ki je sodišča od ponovne uvedbe leta 2008 še niso izrekla.
To je utemeljila z izredno zavržnostjo načina izvršenih umorov, ki jih je storil v prištevnem stanju le za zato, da bi se umorjenim maščeval, ker ga je partnerka zapustila in pri tem terjala delitev premoženja. Kalvarijo pa je celo napovedoval. Eden od krajanov je med sojenjem povedal, da je 22. decembra z otrokoma šel mimo njihove hiše in slišal Drevenška groziti, da bo vse "potamanil". Ko je šel že naprej, je obtoženi prišel za njim in mu dejal, da "mora samo z lešniki zaključiti, pa bo vse rešeno".
Drevenškov zagovornik Andrej Kac je predlogu tožilstva ugovarjal, saj je prepričan, da ni uspelo dokazati oteževalnih okoliščin, ki so ključne pri odmeri kazni. Sodišče bi moralo po njegovem kot olajševalno okoliščino upoštevati človeško stisko, v kateri je bil obtoženi zaradi izgube družine in se v njej ni znašel. Sodišče je odvetnik Kac pozval, naj Drevenšku izreče takšno kazen, ki mu bo omogočila vrnitev v družbeno življenje po prestani kazni. Glede na razplet se bo obramba na sodbo zagotovo pritožila.
Dosmrtni zapor tožilstvo predlagalo štirikrat
V Sloveniji je še iz časa nekdanje Jugoslavije vse do leta 1998 bila najvišja možna kazen 20 let zapora. Leta 1998 je državni zbor z novelo uvedel 30 let zapora. Dosmrtna kazen pa je stopila v veljavo 1. novembra 2008. Med razlogi za njeno uvedbo je takratna Janševa vlada navajala t. i. Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča. Hkrati je sicer priznavala, da vključitev te kazni sicer ni obveznost države pogodbenice, a pomeni korekten odnos do mednarodne skupnosti. Kazenski zakonik dosmrtni zapor predvideva v primerih storitve dveh ali več umorov, kaznivih dejanj genocida, hudodelstva zoper človečnost ter vojnega hudodelstva. Za ukinitev se je zavzemal minister Goran Klemenčič, a je njegov poskus propadel leta 2017.
Sicer pa so slovenska sodišča, odkar je bila leta 1998 najvišja zagrožena kazen zvišana na 30 let, izrekla 18 takšnih kazni, ki so postale pravnomočne. Dosmrtno kazen je tožilstvo doslej predlagalo štirikrat, edino pri Drevenšku so uspeli. Nazadnje so tožilci to storili aprila za Petra Gaspetija, ki se je branil pred očitki trojnega umora na območju Domžal, a mu je sodišče izreklo 30 let zapora. Pred tem so dosmrtni zapor predlagali za Kristino Mislej, ki je leta 2009 umorila oziroma zadavila svoja otroka in kitajskega državljana Zuxionga Wuja, ki je leta 2010 z motiko razmesaril nekdanja delodajalca. Sploh prvega pa so na 30 let zapora zaradi umora podjetnika s Cvena pri Ljutomeru leta 1999 obsodili Bojana Žalika.
