Zahteva trboveljskega odvetnika Igorja Grošlja je bila uspešna, sodišče je »raztrgalo« priporne razloge tožilstva za Ranisa Smajlovića, obtoženega preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, napada na uradno osebo in odvzema mladoletnih otrok.
»Glede na to, da očitek po točki ena obtožbe glede na bistveno omajanost suma ne more biti več podlaga, na kateri bi se gradili priporni razlogi, da je teža dejanja pod točko dve relativno nizka in da za dejanji, ki se obtožencu očitata pod točko tri obtožbe ni mogoče odrediti pripora, sodišče zaključuje, da poseg v osebno svobodo obtoženca, ki do zdaj traja osem mesecev, ni več primeren ukrep, saj predvsem ni več sorazmeren s težo kaznivih dejanj, ki se mu očitajo ...« beremo v sklepu glede odprave pripora Smajloviću, ki ga je podpisala ljubljanska okrožna sodnica Klavdija Bercieri.
In v nadaljevanju: »Pripor tudi ni več sorazmeren ukrep za odvrnitev ponovitvene nevarnosti, upoštevaje okoliščino, da je bilo dejanje pod točko dve obtožbe situacijsko pogojeno, ko je bil seznanjen, česa je osumljen, in ob omembi njegovih otrok, ko je menjaval stanje iz joka v dretje in kričanje, prej in po tem pa se je s policisti normalno in korektno obnašal, prav tako ni sporno njegovo obnašanje v priporu.«
Izvršitelj nima pojma, kje otroci sploh so
Tožilstvo Smajloviću v prvi točki obtožbe očita kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, ker je pomočnici direktorja CSD Zasavje zabrusil, da je pripravljen streljati na vse, ki bodo sodelovali v postopku izvršbe otrok, tudi na policiste, sekretarki na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je po telefonu grozil s terorističnim napadom.
A kot v sklepu glede odprave pripora ugotavlja sodišče, oprava izvršbe odvzema otrok ni bila nameravana, torej tudi ni bila nameravana oprava uradnega dejanja, saj ni znano, kje otroci sploh so, kar je izvršitelj tudi jasno povedal na sodišču.
»Iz do zdaj ugotovljenih podatkov in dokazov ni razvidno, da bi izvršitelj kadarkoli dejansko pričel z opravo odvzema otrok oziroma bi to konkretno in realno nameraval storiti z zunaj zaznavnimi dejanji, saj je navedel, da so bila izvedena le tako imenovana pripravljalna dejanja: ogledal si je okolico prebivališča obtoženca, se dogovoril za sestanek s CSD ...« piše v sklepu.
Tudi aretacija ni bila tako dramatična
Pa tudi pregled nadzornih kamer Smajlovićeve aretacije je pokazal, da stvari le niso bile tako dramatične, kot so jih opisovali policisti in v obtožnico pod točko dve zapisali tožilci. Po mnenju sodišča so doslej izvedeni dokazi pokazali relativno nizko intenzivnost uporabe telesne sile obtoženega proti pripadnikom specialne policije, ki jih je bilo več kot pet in so obtoženega tudi ves čas obvladovali.
»Ne nazadnje pa ni zanemarljiv niti zagovor obtoženca, ki je zatrjeval in za to predložil tudi dokaz, da mu ob prijetju ni bil zasežen žepni nožek (in ključi avtomobila), kar lahko kaže tudi na to, da ga pripadniki SEP niso šteli za tako ogrožujočega, saj mu niso zasegli vseh predmetov, ki jih je imel pri sebi,« beremo v sklepu.
Glede točke tri v obtožbi pa sodišče ugotavlja: »Za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki sicer spada v okrajno pristojnost, je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, zato upoštevaje dikcijo 432. člena ZKP za to kaznivo dejanje iz razloga ponovitvene nevarnosti niti ni mogoče odrediti pripora, saj ne spada med kazniva dejanja zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja.«
Prikazan kot terorist, je pa samo oče
Smajlović se bo tako v nadaljevanju sojenja branil s prostosti. »Doslej sem bil prikazan kot terorist, sem pa samo oče,« je v začetku oktobra poudaril v zagovoru. Trdi, da so otroka v Švici hudo zlorabljali, na kar je brez uspeha opozarjal pristojne službe tako v Švici kot pri nas. Sina in hčer je sicer po lastnih besedah poslal na dopust in zatrdil, da je z njima vse v redu. Prepričan je, da je na ta način preprečil nasilno asimilacijo, »da bi dobili male Švicarčke«, saj so očetje tam po njegovih navedbah zgolj »mašina za delanje otrok«. Trdi tudi, da je umetno kriminaliziran in žrtev zarote švicarskih odvetniških družb ter nekaterih zaposlenih v policiji in socialni službi v domačem Zagorju, kjer so mu svetovali, naj otroka preprosto skrije, da bo ob propadli izvršbi plačal zgolj 500 evrov globe.
