Slovenske ceste so v zadnjih 20 letih nedvomno postale varnejše. Od leta 2001 smo namreč število smrtnih žrtev, ki so jih terjale prometne nesreče, zmanjšali za 71,22 odstotka. To nas uvršča v vrh evropskih držav, bolj so varnost na cestah v tem obdobju izboljšale le še Litva, Latvija in Estonija.
Kljub temu je število prekrškov na slovenskih cestah visoko. Lani je tako slovenska Policija pri nadzoru cestnega prometa ugotovila dobrih 338.000 kršitev, kar je malce več kot leta 2019. V obdobju zadnjih desetih let je sicer s prekrški najbolj “bogato” bilo leto 2011, ko so policisti zabeležili več kot 362.000 kršitev, najbolj “skopo” pa je bilo leto 2016, ko je bilo zabeleženih le dobrih 244.500 kršitev.
Prehitra vožnja še vedno križ slovenskih voznikov
Najpogosteje ugotovljeni prekrški so tradicionalno povezani s hitrostjo, neuporabo varnostnega pasu, uporabo mobilnega telefona med vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola, so nam sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). In trendi? Žal so v zadnjih treh letih neugodni. Število kršitev se je namreč po vseh navedenih področjih nekoliko povečalo. Po letu 2016 je iz leta v leto več tudi odrejenih strokovnih pregledov zaradi prepovedanih drog. Edina svetla izjema je vožnja pod vplivom alkohola, kjer se je število kršitev rahlo zmanjšalo, navajajo na GPU.
Vedno več smrtnih nesreč zaradi alkohola
Kljub temu se ne moremo trapljati po ramenih. 37-odstotni delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je namreč najvišji v zadnjih desetih letih. V letu 2019 je bil ta delež 31,2-odstoten, najbolje pa je bilo leta 2011, ko je ta delež bil 22,8-odstoten.
Najpogostejša vzroka prometnih nesreč z najhujšimi posledicami sta še vedno neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje, pri prometnih nesrečah z materialno škodo pa je najpogostejši vzrok nepravilen premik z vozilom
Najnevarnejše regionalne ceste v osrednji Sloveniji
Policija je v letu 2020 sicer obravnavala 14.971 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 80 oseb, 678 je bilo hudo, 5.017 pa lahko telesno poškodovanih. Za primerjavo: v letu 2019 sta v 18.952 prometnih nesrečah umrli 102 osebi, 820 je bilo hudo in 6.824 lahko telesno poškodovanih. Lansko leto je sicer zaradi epidemičnih ukrepov nekakšna anomalija, saj so bile slovenske ceste manj obremenjene kot prejšnja leta, a statistični podatki kažejo, da se je v zadnjih desetih letih število mrtvih v prometnih nesrečah zmanjševalo in to na vseh vrstah cest. Še vedno največ ljudi umre na regionalnih cestah.
Po številu prometnih nesreč na 1.000 kilometrov sicer prednjači območje Policijske uprave Ljubljana, kjer je ta mera pri 633, najmanj nesreč pa so lani zabeležili novomeški policisti, kjer jih je na 1.000 kilometrov bilo “le” 195.
