»Predvsem so to igre na prostem – "tanc šola" oz. ristanc, zemljo koza klamf, stare dobre ravbarje in žandarje,« se nasmeji in razigrano razlaga, kako se je ponovno vrnila v otroštvo.
»Karantena mi je dala čas, da sem se vrnila nazaj in skupaj z mojima otrokoma doživela tisto, kar sem imela nekoč zelo rada. Poleg iger na prostem smo radi igrali tudi Monopoli, Ugani kdo?, Štiri v vrsto, Remi, tako da komaj čakam, da se bom lahko to igrala s svojima malima nadobudnežema,« pove Žana, ki sedaj največkrat igra spomin in Človek ne jezi se.
Ko smo že ravno pri igračah, pa ne moremo mimo tega, da je ne bi vprašali, katere stvari si je kot otrok najbolj želela in ji jo je prinesel eden od dobrih mož.
»Pri nas je 'večja' darila nosil Božiček in ena izmed večjih želja je bil CD stolp. Sicer takrat nisem dobila stolpa, ampak je bil pa radio s cd predvajalnikom in sem bila presrečna. V srednji šoli sem imela na seznamu tudi čevlje oziroma superge, ki sem si jih tako zelo želela. In iz tistih časov sem si najbolj zapomnila, kako sva šli z mamo v Ljubljano v nakup.
Kakšni lepi časi,« se nostalgično spominja simpatična Žana.
