V dolgo časa pričakovanem poročilu, ki ga je Vatikan objavil danes, je na kar 450 straneh podrobno opisana vrsta institucionalnih napak, ki so privedle do večkratnega napredovanja nekdanjega ameriškega škofa in kardinala Theodora McCarricka, ki danes kot laik osramočeno preživlja zadnja leta njegovega življenja. McCarrick, ki je naziv kardinala vrnil leta 2018, leto kasneje pa mu je bilo odvzeto tudi duhovništvo, je bil večkrat obtožen neprimernega spolnega vedenja do mladih moških, že v začetku devetdesetih let preteklega stoletja, kasneje pa tudi zlorab.
Državni sekretariat Svetega sedeža, ki je vodil preiskavo, ugotavlja, da so bili za omenjene napake odgovorni trije izmed zadnjih štirih papežev. Objektivne odgovornosti je v celoti opran le papež Pavel VI., ki je McCarricka na mesto pomožnega škofa v New Yorku imenoval leta 1977, ko "ni še nihče poročal, da je bil priča neprimernemu vedenju McCarricka." Vsi trije nadaljnji papeži - Janez Pavel II., Benedikt XVI., in Frančišek - pa so v odnosu do McCarricka storili institucionalne napake.
Janez Pavel II., kriv zaupanja
Največji del odgovornosti za nastalo situacijo poročilo pripisuje pokojnemu Janezu Pavlu II., ki je McCarricka leta 2000 imenoval na mesto nadškofa v Washingtonu in ga leto zatem povišal v kardinala. Državni sekretariat v poročilu ugotavlja, da je nekdanji papež to storil kljub temu, da ga je že leta 1999 takratni newyorški kardinal John O'Connor opozoril, da je bil McCarrick tarča anonimnih obtožb in da je javno znano, da je svoje semeniščnike vabil, da z njim spijo v njegovi postelji. Poročilo ugotavlja, da so bile takrat na voljo vsaj tri obtožbe, ki bi morale dati misliti takratnemu papežu. Anonimna pisma, poslana v Vatikan, obtožbe več ameriških kardinalov in obtožba neimenovanega duhovnika iz New Jerseyja. Papež pa je verjel McCarricku, ko je ta vse obtožbe vehementno zanikal.
Poročilo ob tem del krivde pripiše tudi štirim neimenovanim ameriškim škofom, ki jih je Sveti sedež leta 2000 prosil za mnenja glede domnevnih obtožb, ti pa so "predložili netočne in nepopolne informacije o McCarrickovem spolnem vedenju," piše v poročilu. "Zdi se, da so ti netočni podatki vplivali na sklepe svetovalcev Janeza Pavla II. in posledično tudi na samega Janeza Pavla II."
Poročilo sporne papeževe odločitve razlaga s tem, da je Janeza Pavla II. morebiti zaslepilo njegovo predhodno prijateljstvo z McCarrickom ter izkušnje, ki jih je imel z oblastmi na Poljskem, ki naj bi večkrat lažno obtoževale katoliške proti škofe in tako škodovale ogledu cerkve.
Benedikt XVI., kriv popuščanja
Po smrti Janeza Pavla II. so se pojavile nove obtožbe, na plano pa so prišli novi dokazi o McCarrickovem nedostojnem in kaznivem vedenju. Novi papež Benedikt XVI. ga je zato leta 2006 pozval naj se umakne s pozicije nadškofa v Washingtonu. A poročilo ugotavlja, da se je Sveti sedež nato kar dve leti ukvarjal s tem, kako nasloviti godljo, v kateri se je znašel škof.
Takratni prefekt državnega sekretariata Svetega sedeža kardinal Tarcisio Bertone je leta 2008 papežu izročil dva memoranduma, ki ju je spisal škof Carlo Viganò, v katerih so bile zbrane vse obtožbe na račun škofa McCarricka. A Benedikt XVI. ni šel po poti "kanoničnega postopka, da bi rešil dejanske probleme in morda predpisal kazni," pač pa je sprejel odločitev, da se "potrka na McCarrickovo vest in na njegov cerkveni duh in se mu tako nakaže, da naj se za dobro cerkve potuhne in zmanjša svoja potovanja."
V naslednjih letih so se vrstile nove obtožbe na McCarrickov račun, a nihče, vključno s škofom Viganòm, ni več reagiral. McCarrick je deloval še naprej.
Frančišek, kriv površnosti
Poročilo je še najbolj naklonjeno trenutnemu papežu Frančišku, ki se je na Sveti sedež zavihtel leta 2013. Ugotavlja namreč, da Frančišku do leta 2017 ni nihče "posredoval nobene dokumentacije v zvezi z obtožbami proti McCarricku". Frančišek se zato za stvar ni menil in tudi ni nikoli odpravil ali spremenil napotkov, ki jih je Benedikt XVI. dal McCarricku leta 2008.
Škof Viganò je kasneje sicer zatrdil, da je Frančiška o tem obvestil takoj po njegovi izvolitvi, vendar državni sekretariat ni našel nobenih dokazov, da bi Viganò res govoril s papežem. "Papež Frančišek je slišal le, da so se pred imenovanjem McCarricka v Washingtonu pojavile obtožbe in govorice v zvezi z nemoralnim ravnanjem z odraslimi. Ker je papež Janez Pavel II. obtožbe že pregledal in jih zavrnil in, ker se je dobro zavedal, da je bil McCarrick aktiven tudi v času papeža Benedikta XVI., papež Frančišek ni videl potrebe po spremembi pristopa, ki je bil sprejet v prejšnjih letih," še piše v poročilu.
Frančišek je nato leta 2018, po novih dokazih o McCarrickovih zlorabah, obljubil "temeljito preučitev celotne dokumentacije" v zvezi s kardinalom McCarrickom in za to delo zadolžil državni sekretariat. Leto zatem je Kongregacija za nauk vere kardinala McCarricka spoznala za krivega, Frančišek pa ga je zato odustil iz duhovniške službe.
Danes 90-letni nekdanji visoki funkcionar Rimskokatoliške cerkve zdaj biva kot laik v upokojenski skupnosti neznano kje.
