obletnica tragedije

Bil je lep in sončen dan, ko se je tovorni vlak zaletel v potniškega

S.S.
14. 7. 2020, 20.20
Deli članek:

»Sončno jutro današnjega dne se je ob 6. uri in deset minut spremenilo v sivino,« so prispevek tistega dne začeli v Dnevniku TV Slovenija.

Euscreen.eu
Tovorni vlak je z veliko hitrostjo trčil v zadnji del potniškega, ki je stal na peronu.

Na Slovenskih železnicah kot najhujšo nesrečo v zgodovini beležijo železniško nesrečo v Divači, ki se je zgodila na današnji dan, 14. julija, leta 1984.

Bil je lep sončen dan. Na tretjem tiru divaške postaje je takrat stal potniški hitri vlak, ki je pripeljal iz Beograda, namenjen pa je bil v Pulj, ko se je vanj zaletel tovorni vlak, ki je spregledal ukaz o ustavitvi.

Prevozil dvoje opozorilnih signalov

»Sončno jutro današnjega dne se je ob 6. uri in deset minut spremenilo v sivino,« so prispevek tistega dne začeli v Dnevniku TV Slovenija. Takrat 36-letni strojevodja tovornega vlaka je namreč pred postajo v Divači prevozil kar dvoje opozorilnih signalov, da je proga zaprta, in z veliko hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka.

euscreen.eu
Na brzovlaku so bili predvsem mladi državljani Srbije, ki so odhajali na morje v Istro.

Med potniki tudi 150 otrok

V strahovitem trčenju je umrlo 31 potnikov, 34 pa se jih je poškodovalo. Večina žrtev je bila iz zadnjih treh vagonov, ki so bili povsem raztreščeni, zadnjega je ostala le še polovica. Na brzovlaku so bili predvsem mladi državljani Srbije, ki so odhajali na morje v Istro, med njimi počitniška kolonija 150 otrok, ki pa so na srečo potovali v prvih vagonih, tako da smrtnih žrtev med njimi ni bilo. Tudi tujcev med smrtnimi žrtvami ni bilo, na vlaku so bili samo Jugoslovani.

euscreen.eu
Na pomoč so takoj priskočili železničarji, reševalci, gasilci, miličniki ...

Strojevodja preutrujen zaspal

Strojevodja se v nesreči ni poškodoval, med sojenjem pa so ga krivde oprostili. Priznal je, da je verjetno utrujen in zaspan zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela nekje pred Gornjimi Ležečami zadremal. Ugotovili so, da je k nesreči največ prispevala odsotnost varnostnih naprav na tem delu železnice.