Se kaj bojite okužbe z novim koronavirusom? Glede na tesne stike, ki jih zahteva vaš poklic, lahko namreč do nje hitro pride …
Po vsem slišanem in videnem v zadnjih mesecih je jasno, da se lahko ljudje z novim virusom okužimo zelo hitro, saj je zelo nalezljiv. Poleg tega za zdaj o covidu-19 vemo zelo malo, veliko težavo pa predstavlja tudi to, da na zdravstvenem trgu še vedno ni na voljo cepiva, ki bi nas pred tem lahko ubranilo. Okužimo se lahko pravzaprav povsod. Že s posedanjem na kakšni klopci v parku. Pri baletu smo res v tesnih telesnih stikih in možnost okužbe se s tem poveča. Bomo pa upoštevali zdravstvena priporočila in s tem zmanjševali možnost okužb. Koliko bomo pri tem uspešni, bo pokazal čas.
Kako ste se ščitili do izbruha novega koronavirusa (ob sezonah prehladnih obolenj in podobnem)?
Vedno skrbim za svoje zdravje in odpornost, saj kot vrhunska športnica ne morem stoodstotno opravljati svojega dela, če se me loti prehlad ali podobno obolenje. Jem raznovrstno, zdravo, vsak dan pazim, da poleg hidratov in beljakovin zaužijem dovolj svežega sadja in zelenjave ter zdravih maščob. Glede na naš življenjski tempo je težko vedno zaužiti dovoljšnje količine vitaminov in mineralov, zato vsak dan zaužijem še svoje prehranske dodatke v obliki kapsul ter kolagen za ohranjanje zdravja in gibljivosti sklepov, ki so pri vsakemu športu močno obremenjeni.
Kot profesionalna balerina ste sicer verjetno vadili vsak dan tudi med samoizolacijo?
Da. Kot profesionalna balerina si nisem smela privoščiti poležavanja v času karantene, zato sem vsak dan trenirala tudi doma in opravila največ, kar sem lahko. Kljub temu pa je to drugače. Doma nimamo idealnih pogojev, zato je bilo treniranje prilagojeno.
Ste imeli v času samoizolacije tudi organizirane treninge s koreografom (denimo prek ZOOM-a, Skypa in podobno) za kakšno predstavo?
V času izolacije smo vadili sami. Organiziranih treningov ali vaj ni bilo, saj doma za to niso primerne niti okoliščine. Za vajo neke vloge plesalci potrebujemo dobre pogoje, veliko dvorano, prava baletna tla, da se ne poškodujemo – in domača kuhinja ni ravno najboljši prostor za to. Vsak posameznik je dovolj odgovoren, da ve, kaj potrebuje. Sama zase lahko rečem, da sem v času karantene garala, da sem kar najbolje ohranila to, kar sem pridobila v času sezone. Pripravila sem si treninge za moč, stabilizacijo in kondicijo telesa. Vsak dan je temu sledilo še raztegovanje in prilagojen baletni trening. Veliko poškodb me je naučilo, da obstaja nešteto vaj, ki jih lahko doma izvajam popolnoma varno ter s tem ohranim telesno formo in kondicijo. Prav tako so me v dobri formi ohranili domača kužka in vsakodnevni sprehodi z njima, ob koncih tednov pa sva se s partnerjem odpravila v hribe. Tako da idej za krepitev telesa in duha ni manjkalo, hkrati pa sem lahko izkoristila naravo in svež zrak, kar v času dela v Operi ni mogoče, saj vadimo v zaprtih dvoranah.
Sodeč po objavah na družbenih omrežjih je še posebno radovedna psička Nali. Tudi ponavlja za vami? Zna kakšen baletni korak?
Nali je moja zlata psička. Svilnati hrt. Družbo mi dela od konca oktobra in življenja brez nje si ne morem več predstavljati. Od prvega dne je navajena Opere. Tam me v garderobi počaka, da končam z vajami ali predstavami. Zdaj se je dnevni urnik spremenil tudi zanjo. Vsak dan me je v družbi še enega kužka, Gala, pridno spremljala med treningom in prav potrpežljivo počakala, da sem vse opravila, potem pa sem ves popoldan namenila njej in igri na okoliških poljih. Nali je suhica in ob njenih dolgih nogicah velikokrat slišim, da sem si priskrbela pravo pasmo za balerino. To je pa tudi vse, kar bi jo lahko povezalo z baletom. (smeh) Je bolj nagnjena k šprintu, kot se za hrte spodobi. Je pa zagotovo športnica kot jaz.
Je bila pa verjetno zelo srečna, ker ste bili lahko toliko časa z njo ...
Mislim, da je bila najsrečnejši kužek na svetu. V času samoizolacije sem jo prav razvadila z vso pozornostjo, ki je je bila deležna, in s tako dolgimi sprehodi večkrat na dan. Zagotovo bo zdaj spet manj časa za toliko dnevnih aktivnosti, bo pa čas, ki bo namenjen njej, še toliko slajši za obe.
Sklepam, da doma vaje delate ob glasbi. Kakšno si najraje zavrtite (če ne delate vaj za določen balet)?
Pravzaprav povsem odvisno od razpoloženja. Včasih delam v popolni tišini. Tako se mi zdi, da se lahko še bolj posvetim sebi in svojemu telesu. Delam v tempu, ki mi ustreza, in ne čutim nobenega »pritiska«, da me kakšna glasba priganja k vaji. Na baletnem treningu v Operi nas vedno spremlja živa glasba klavirja, za kar smo lahko plesalci res hvaležni. Popolnoma drugače je plesati ob živi glasbeni spremljavi. Tudi to sem močno pogrešala pri domačih treningih, ampak je pa včasih dobro narediti spremembo in vaditi ob kakšnih bolj udarnih ritmih moderne glasbe. Tu in tam prav pripomore k tistim zadnjim minutam planka, zadnjemu poskoku, počepu ali skleci. Če se nam je v tem času vse obrnilo na glavo, zakaj ne bi bil tudi baletni trening malce drugačen in morda bolj energičen ob ritmih popa, rocka ali katerekoli druge glasbene zvrsti.
Sredi česa vas je v Operi »zmotil« novi koronavirus?
Preden so razglasili karanteno, smo se plesalci pripravljali na pomladno premiero klasičnega baleta Gusar ali Le Corsaire v koreografiji znanega baletnega plesalca, pedagoga in koreografa Joseja Martineza. Vaje so se sredi marca končale, aprilska premiera je bila odpovedana. Vsi upamo, da občinstvo s tem čudovitim baletom kmalu odpeljemo v svet ljubezni. Vsi namreč zelo pogrešamo to našo ustaljeno rutino, razred, vaje, predstave. Vsake priprave na novo vlogo so polne nove motivacije in zagona. To je proces, kjer plesalci napredujemo, raziskujemo sebe, svoje zmožnosti, vzpostavljamo nove odnose s soplesalci, koreografi, pedagogi in pomočniki predstave. To nam je bilo v času karantene odvzeto. V takšnih razmerah se lahko umetniki počutimo prazne in prikrajšane. Sama sem to poskušala vzeti kot čas zase, da se poglobim v svoje misli, si dam čas za razmislek, kje želim sebe videti čez nekaj let, kaj želim pri sebi izboljšati, kam želim pripeljati svojo kariero. Takšna razmišljanja so prav tako pomembna kot vaje. Za razvoj umetnika je ključno, da ima vizijo sebe in svoje kariere.
Se morate zaradi svojega poklica odpovedovati kakšni hrani in pijači?
Sama se ne odpovedujem ničemur. Držim se »pravila« vse v mejah normale. Kot balerina sem vrhunska športnica in ves čas v pogonu. Tudi v času karantene sem trenirala od tri do štiri ure dnevno. S tem sem porabila veliko energije, ki jo je bilo treba nadoknaditi za dobro regeneracijo telesa in s tem preprečiti morebitne poškodbe. Športniki moramo paziti na zdrav način prehranjevanja predvsem zaradi kar najboljše regeneracije telesa po naporih in da zmanjšamo možnost nastanka poškodb. To pomeni, da se trudimo dnevno vnesti v svoje telo čim več polnovredne hrane. Zdravi ogljikovi hidrati, ki so pomembni za energijo, beljakovine za mišice, vitamine za dobro odpornost, seveda pa k raznovrstni prehrani spada tudi kaj sladkega in razne razvade, ki si jih občasno vsi radi privoščimo.
Ste zaradi pandemije novega koronavirusa in posledične samoizolacije začeli drugače gledati na življenje, ste začeli kaj jemati za manj samoumevno?
Mislim, da smo se prav vsi v tem času začeli zavedati, koliko stvari smo jemali za samoumevne. Kava v lokalu, obisk trgovine kadarkoli smo želeli, sprehodi v parkih … Za vse to smo mislili, da nam pripada brez vseh vprašanj, a smo hitro spoznali, da ni tako. Čez noč nam je bilo odvzeto in šele takrat smo videli, kako srečni in hvaležni smo lahko za vsako majhno stvar, ki kar naenkrat ni bila več na dosegu roke. Sama sem se v tem času naučila, da se moramo ljudje umiriti. Svet in tempo življenja ljudi sta ponorela. Morda nas je covid-19 med drugim opozoril na to, da je življenje eno samo, da moramo vsak dan karseda izkoristiti, si vzeti čas zase, za svojo družino, za ljubljene osebe, za prijatelje. Kot vrhunska športnica sem bila postavljena pred velik izziv, kako ohraniti svoje telo v formi in biti karseda pripravljena na vrnitev, a kljub temu: v času karantene sem preživela nekaj najlepših trenutkov v svojem življenju in lahko rečem, da se na ustaljene tire vračam drugačna, srečnejša in zagotovo bolj motivirana.
Mislite, da se bomo ljudje iz vsega tega kaj naučili?
Če se že prej nismo zavedali, se bomo pa zagotovo zdaj – da je življenje eno samo. Trenutke, dobrine, naravo ... Vse to smo ljudje jemali kot nekaj samoumevnega, v zadnjih dveh mesecih pa smo videli, da temu nikakor ni tako. Upam, da smo se vsi naučili, da ni treba noreti iz dneva v dan. Vzemimo si tudi zdaj, ko se vse to končuje, čas zase, za najbližje in za stvari, ki nas osrečujejo. Cenimo drobne trenutke, saj ti gradijo najlepše spomine.
