V svoji 30-letni karieri ste se ukvarjali predvsem z oblikovanjem, modo in kozmetiko. Je bil torej vaš preskok v vlogo modela nekako logičen?
Res je. Vse, kar sem ustvarjal do zdaj, je bilo tako ali drugače povezano z modno industrijo. Skok v vlogo modela je bil torej le vprašanje časa, se mi zdi.
Kdaj ste prišli na idejo, da bi se preizkusili tudi pred kamero?
Pred leti, ko so »silver-grey models« postali uspešnica po vsem svetu, sem si dejal: »No, pa poskusimo še to.« Ker je to del mojega posla, sem seveda suvereno poslal nekaj svojih fotografij agencijam, ki »pokrivajo« modele mojih let, in začuden ugotovil, da sem ravno prav zanimiv in malce drugačen od preostalih, kajti ponudbe so se kar vrstile. Na moj elektronski naslov so začele prihajati pogodbe in moram se pohvaliti, da sem do danes v kar nekaj svetovnih agencijah: od Nizozemske, Nemčije, Italije, Grčije do Južnoafriške republike. Zares neverjetno.
Morda veste, ali je med modeli, ki so že dopolnili 50 let, še kakšen v Sloveniji, ki lahko reče, da je v toliko različnih agencijah po svetu, kot ste vi?
Tega žal ne vem oziroma jih še nisem zasledil. Poznam pa osebno kar nekaj modelov na Hrvaškem, ki svoje delo opravljajo več kot odlično in so pri tem zelo uspešni. Konkurenca je namreč ogromna in že to, da dobiš pogodbo, je sila težko. Na dan namreč agencije dobijo nekaj sto elektronskih sporočil s fotografijami, ki jih pošiljajo modeli, tako da sem bil dvakrat zelo začuden, da sem dobil pogodbo 24 ur za tem, ko so prejeli moje sporočilo.
Kaj ponavadi agencije napišejo v svojih odgovorih?
Če so odgovori negativni – tudi teh je veliko, da ne bo pomote –, se ti zahvalijo za tvoje zanimanje za sodelovanje z njihovo agencijo in ti na kratek, toda nadvse vljuden način pojasnijo, zakaj ne ustrezaš njihovi agenciji. Če pokažejo zanimanje, pa te seveda prosijo za vse dodatne podatke, ki so nujni v tem poslu. Če se celotna ekipa agencije strinja, da si zanimiv za njihove stranke, te lahko čez nekaj dni čaka pogodba. Najhitrejša pri odgovoru je bila agencija SYNC iz Cape Towna. Spomnim se, da sem svoje fotografije poslal ob polnoči, zjutraj ob desetih pa so že poslali pogodbo z najlepšim stavkom tisto jutro: »We love you, here is your contract.«
Torej bi lahko rekli, da se vam obeta mednarodna kariera in boste šli po poti Rona Jacka Foleyja, Aidena Bradyja, Borisa Djurica, Anthonyja Varrecchie, Alessandra Manfredinija in Antona Nilssona?
V tem poslu se zares nikoli ne ve, kam te pot zanese, saj je malo odvisno tudi od sreče. Odvisno je seveda tudi od trenutka in stranke, ki te opazi. Potem se lahko zadeve zares hitro odvijajo. Za zdaj se stvari odvijajo v pravi smeri.
Je z vami stik navezalo tudi kakšno slovensko podjetje, da bi jim, kot se reče v žargonu, posodili svoj obraz?
Slovensko žal še ne. Sem pa v razgovoru s tujo agencijo za neki zares lep, odmeven projekt. Bomo videli. V igri nas je resnično veliko. A sreča je, kot pravijo, na strani tistih, ki si drznejo, mar ne?
