Za »slovenskega mornarja« Naceta Junkarja letošnja pomlad ni bila prijetna, saj je zelo pogrešal njemu ljubo našo Obalo, sploh Strunjan, poleg tega pa njegovo zdravje že na začetku leta ni bilo najboljše.
Kako pa je doživljal samoizolacijo? »Med karanteno sem se res držal doma, zavedajoč se zdravja drugih in sebe. Najprej sem bil teden dni na Dolenjskem, potem pa v Ljubljani. Primorska je pač morala počakati. Moram priznati, da sem se že v januarju počutil slabo. Po moji operaciji anevrizme pred šestimi leti mi vsako leto naredijo kontrolni MRI glave, toda letos sem imel hude glavobole in sem se res bal pregleda. Izvid je bil pred dnevi zadovoljiv, le čuvati se moram,« nam je zaupal priljubljeni glasbenik, ki je te dni končno skočil tako na Obalo kot tudi v morje, pa čeprav z dvomesečno zamudo. »Te dni preživljam ob našem morju, malo je čudno, ker ne morem v Italijo na kavo ali na sprehod, a vendar gre. Prvič letos sem se popeljal s svojim motorinčkom, res mi je v veliko veselje, saj me to zelo sprošča. Prav je, da je njegova hitrost omejena na 25 kilometrov na uro, saj je to previdnejša vožnja za vsakogar na kratke razdalje,« pripoveduje Nace, ki se je naužil še osvežitve v ne ravno toplem morju. »Pričujoče fotografije kažejo moje prvo letošnje plavanje, navadno je to že v marcu, a letos pač to ni bilo mogoče. Zame je voda z 18 stopinjami Celzija fantastična, saj je sonce v zalivih vedno kar močno, poleg tega pa sem se pozdravil z mnogimi na plaži, tudi z rožicami in živalcami v obmorskih mestih.«
Ustvarjalno in v pričakovanju MMS
Sicer pa je bil Nace Junkar med samoizolacijo glasbeno precej dejaven, saj je v februarju posnel osem pesmi za radijske arhive in nove dobrodelne nastope, ki se jih že zelo veseli. Še bolj pa se veseli obletnice Melodij morja in sonca, ki naj bi letos zaradi pandemije potekale septembra. »Letos mineva 30 let od zmage s pesmijo Slovenski mornar na festivalu Melodije morja in sonca ... Upam, da se bodo jubileja – ki slovenskim mornarjem in ustanovam, ki se ukvarjajo s to tematiko, pa tudi meni, seveda, veliko pomeni – v Avditoriju Portorož letos kaj spomnili.
Lani nisem bil niti povabljen na ogled tega festivala, kaj šele, da bi s Heleno Blagne zapela lansko slavljensko pesem, saj je minilo 30 let od večne in zimzelene melodije Vrniva se na najino obalo. Skratka, bodimo zdravi vsi, še posebej si zase želim, da mi bo glas še dolgo služil, letos mineva 47 let od začetke moje pevske kariere, 41 let (1979), odkar sem prvič nastopil na odru Avditorija Portorož, gostovali smo z našo operno hišo s predstavama Cavalleria Rusticana in Glumači. Spomnim se močnega vetra, še kulise smo držali, a veter na tem odru me vedno navdaja z navdihom po dobri izvedbi svojega nastopa,« je zaključil Nace Junkar.
