"Vlada gre kot buldožer, ne posluša ne peticij, ne pozivov, ne 11.000 elektronskih sporočil, ne 10.000 ljudi na ulicah," je poudaril Rok Rozman iz Balkan River Defence. Začelo se je z gradbeno zakonodajo v okviru novele prvega protikoronskega paketa, nadaljevalo z zakonom o ohranjanju narave, podobno pa vlada snuje tudi v primeru zakona, ki naj bi v luči pospešitve gradbeništva po epidemiji novega koronavirusa v tretjem sklopu protikoronske zakonodaje zagnal strateško pomembne projekte.
Po besedah Rozmana je očitno, da okoljski minister Andrej Vizjak "in druščina to delajo le zato, da si napolnijo žepe". To bogatenje pa gre na račun davkoplačevalskega denarja in predvsem narave, je še prepričan.
Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici je poudaril, da skuša vlada za dve leti ukiniti ves nadzor nad odločitvami pri izdaji gradbenega dovoljenja. "Komu je to v interesu, je kristalno jasno - investitorjem, katerih projekti bi lahko dobili negativno mnenje zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove in drugih pristojnih institucij, ter investitorjem, katerih projekti so nemara nezakoniti in bi sodišče lahko gradbena dovoljenja razveljavilo," je dejal.
Zavrnil je vladne navedbe, da naravovarstveniki neupravičeno ustavljajo infrastrukturne projekte in zlorabljajo privilegij, da lahko sodelujejo kot stranka v postopku. "Hidroelektrarno Mokrice je ustavilo sodišče, Volovjo reber prav tako," je spomnil.
"Razumem, da je minister jezen, ker mu sedem let ni uspelo spraviti skupaj dokumentacije, s katero bi lahko dobil gradbeno dovoljenje, a to je njegova težava in težava njegovega takratnega delodajalca, ne tistih, ki so opozarjali na nepopolno dokumentacijo in nepravilno, ne dovolj dobro in nezakonito pripravljen projekt," je še izpostavil Forbici. Vizjak je bil pred nastopom ministrskega položaja v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi odgovoren za projekt mokriške hidroelektrarne.
Po vloženih predlogih amandmajev bi sicer lahko v skladu z zakonom o ohranjanju narave status upravičenca do sodelovanja v upravnih in sodnih postopkih obdržalo okoli 80 odstotkov doslej do tega upravičenih nevladnih organizacij. A to ne velja tudi za zakonodajo, ki se uveljavlja za velike infrastrukturne projekte, je izpostavil Forbici.
Pri teh projektih bi denimo za las izpadle vse tri nevladne organizacije, ki so sodelovale v postopku za hidroelektrarno Mokrice - ribiška zveza je imela na občnem zboru v preteklih dveh letih 46 oz. 49 prisotnih članov (pogoj je 50), zavod Lutra pa je imel dva zaposlena (pogoj so trije). "Minister je vedel, zakaj je postavil mejo točno tam, kjer jo je postavil," je prepričan Forbici.
Nika Kovač iz Inštituta 8. marec je pojasnila, da se v njihovem inštitutu doslej niso posvečali okoljskim temam, a so v času epidemije novega koronavirusa zaznali številne stiske ljudi, ki so uteho našli prav v naravi. "Ta zakon to naravo jemlje, jo razprodaja in jo bo izmaličil," je poudarila. Z vidika socialne države je "nedopustno, da bi ljudje ostali še brez tega".
Današnja akcija sicer poteka tako, da si posameznik izbere 15-minutni termin med 11.30 in 16.30, v katerem se s svojo lončnico v rokah sprehaja okoli državnega zbora. Na Facebooku so pobudniki opozorili ljudi, naj držijo varnostno razdaljo, z vnaprejšnjo prijavo pa naj bi zagotovili male skupine "sprehajalcev".
Ljudi so pozvali tudi, naj podpišejo spletno peticijo, ki poslance poziva k zavrnitvi spornih določil tretjega protikoronskega paketa. Spletna peticija se približuje 6000 podpisom.
