Na RTV Slovenija prilagajate vsebine za osebe, ki potrebujejo posebne tehnike, da lahko kakovostno sledijo vsebinam oddaj. To so znakovni jezik, podnapisi, zvočni opisi, zvočni podnapisi in v zadnjem času še lahko branje. Kdo so uporabniki teh tehnik?
Tehniki zvočnega opisa in zvočnih podnapisov sta namenjeni osebam z okvaro vida. Te, denimo, lahko kakovostno spremljajo radijske vsebine, vendar niso sposobne brati televizijskih podnapisov ali slediti pripovedi v sliki. Zato tehniki zvočnega opisovanja in zvočnih podnapisov nadomestita vidno zaznavanje televizije s pretvorbo v slišno obliko. Osebe z okvaro sluha komunicirajo z znakovnim jezikom ali s pomočjo podnapisov, ki jim zvočno podano vsebino pretvorijo v vidno. Veliko je tudi oseb, ki zaradi omejitev intelektualnega delovanja, motenj branja ali zaradi drugih razlogov ne zmorejo prebrati in razumeti običajnih besedil in zaradi tega potrebujejo tehniko lahkega branja. Zaradi staranja družbe je med nami čedalje več starejših s pešanjem vida ali sluha, ki so uporabniki prilagojenih tehnik. Brez naštetih tehnik dostopnosti bi bile osebe, ki potrebujejo prilagoditve, ločene od informacij, ki so večinskemu občinstvu nekaj vsakdanjega, samoumevnega. Dostopnost do vsebin javnega medija mora biti omogočena vsem državljanom, ne glede na njihove potrebe. Tehnike dostopnosti so postale del redne produkcije vsebin, predvsem na RTV. Oblikovali pa smo tudi posebno spletno stran Dostopno.si, ki omogoča našim uporabnikom lahek in hiter dostop do prilagojenih vsebin in zanimivih člankov s področja invalidnosti.
Po kom ste se zgledovali pri pripravi spletne strani Dostopno.si?
Portal www.dostopno.si nastaja že pet let. Temeljni cilj portala je, da je pregleden, aktualen in preprosto dostopen ljudem z različnimi oviranostmi. Pripravljen je v skladu s standardi in priporočili za večjo dostopnost ter vsebinsko in oblikovno prilagojenost. Oblikovali smo ga povsem samostojno, glede na predhodno zaznane želje in potrebe ciljnih uporabnikov – oseb z invalidnostjo in njihovih družinskih članov. Ciljni uporabniki so namreč pogrešali več specializiranih vsebin o življenju, potrebah in pravicah oseb z invalidnostmi ter seveda hiter dostop do prilagojenih oddaj. Spletno stran smo z razvojem področja dostopnosti večkrat posodobili. V novi, trenutni podobi in s še večjo vsebinsko raznovrstnostjo pa je spletna stran zaživela v začetku letošnjega leta. Likovno podobo smo prilagodili osnovni spletni strani www.rtvslo.si, dodali nove rubrike in stran funkcionalno prilagodili za uporabo na različnih platformah – tablicah, mobilnih telefonih. Spletna stran s tem, da združuje specializirane vsebine z arhivom vsebin s tehnikami dostopnosti, predstavlja edinstven primer tako na evropski kot na svetovni ravni.
Ste v času pandemije novega koronavirusa zabeležili večji obisk strani Dostopno.si?
Tako je. Obiskanost je od razglasitve epidemije strmo narastla. To jasno dokazuje, da naši sodržavljani, ki potrebujejo prilagoditve, želijo redno in aktivno spremljati aktualno dogajanje v družbi. Dostopnost do vsebin in komunikacija v prilagojenih tehnikah sta temeljni človekovi pravici, ki omogočata obveščenost in posledično enakovredno sodelovanje v družbi ter izražanje lastnih mnenj. Zlasti v kriznih razmerah je obveščenost vseh državljanov, tudi tistih, ki potrebujejo prilagojene tehnike, še posebej pomembna zaradi zaščite zdravja in varnosti.
Kaj (je) ljudi najbolj zanima(lo)?
Ljudi seveda najbolj zanimajo sveže informacije v povezavi z epidemijo koronavirusa. Strmo je narastlo število uporabnikov podnapisov za gluhe in naglušne, gluhi, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom, redno spremljajo informativne oddaje s tolmačem. Pohvalno je, da Urad vlade za komuniciranje omogoča nenehno prisotnost tolmača v znakovni jezik na novinarskih konferencah. Prav tako osebe z okvaro vida redno spremljajo televizijske informativne oddaje z zvočnimi podnapisi. Zaradi krize smo takoj uvedli tudi novo rubriko z novicami v lahkem branju. Dobili smo odlične odzive in obiskanost nove rubrike je visoka.
S kom vse sicer sodelujete zunaj hiše? Mislim na organizacije, zveze, strokovnjake …
Področje dostopnosti je še vedno v razvoju tako pri nas kot v Evropi in svetu, zato se različne zainteresirane organizacije združujemo in si skozi konstruktivno sodelovanje izmenjujemo dobre prakse. Naše partnerje v razvojnih mednarodnih projektih večinoma predstavljajo tuje univerze in visokotehnološka podjetja. Vedno so vključene tudi organizacije uporabnikov, ki nas usmerjajo. Pri operativnem delu priprave vsebin pa sodelujemo z vsemi našimi invalidskimi organizacijami, denimo z Zvezo društev gluhih in naglušnih, Zvezo društev slepih in slabovidnih, Zvezo paraplegikov, Sončkom, Društvom distrofikov, Sožitjem, Združenjem gluhoslepih Dlan in številnimi drugimi organizacijami.
Preverjate vsebine tudi pri uporabnikih oziroma vam sami posredujejo povratne informacije?
Pri uvajanju novih vsebin, tehnik ali sprememb na spletni strani vedno preverimo njihovo ustreznost s poskusnimi skupinami uporabnikov, ki povedo svoje mnenje in predlagajo izboljšave že v procesu razvoja. S tem sledimo pomembnemu načelu »nič o invalidih ali za invalide brez invalidov«. Uporabniki svoja mnenja in kritike povedo jasno in neposredno, s tem pa omogočijo hitrejšo razrešitev morebitnih težav, ki se pojavijo. Po uvedbi nove storitve smo vedno odprti za kritike. Prav kritike opozarjajo na pomanjkljivosti in so dragocen kažipot k izboljšanju storitev. Nekatera besedila v rubriki Lahko branje nastajajo s pomočjo uporabnikov, vendar je možnosti za tovrstno sodelovanje v času epidemije koronavirusa izjemno malo. Kar zadeva povratne informacije, jih je veliko. Spomnim se, kakšen plaz pozitivnih in vzhičenih mnenj se je vsul ob letošnji Prešernovi proslavi, kjer so imeli poleg podnapisov v živo ter tolmača v slovenski znakovni jezik obiskovalci in gledalci pred televizijskimi zasloni prvič možnost zvočnega opisa v živo. Prav povratne informacije uporabnikov so tiste, ki poleg možnosti za nadaljnji razvoj prinašajo pozitivno energijo za še večjo zavzetost naše ekipe.
Katere vsebine imajo najrajši?
Najrajši spremljajo informativne vsebine, dober odziv pa imajo tudi vsebine o naših odličnih športnikih invalidih in življenjske zgodbe invalidov. Spletni portal Dostopno.si ponuja zelo širok nabor vsebin, kjer vsakdo najde tisto, kar ga zanima ali najrajši spremlja, najsi bodo to intervjuji z uspešnimi osebami z oviranostmi ali pa v zadnjem času zelo obiskan izbor dostopnih vsebin o koronavirusu, kjer so zvrščene dnevnoinformativne vsebine s tolmačem v slovenski znakovni jezik in podnapisi za gluhe in naglušne, pa radijske vsebine za tiste z okvaro vida. Po najboljših močeh se trudimo razširiti prav nabor tistih vsebin, ki jih naši bralci najraje spremljajo.
Katerih vsebin si še želijo?
Želijo si zlasti vsebin, ki zadevajo invalide, a so obravnavane znotraj rednih oddaj, denimo uspešnega televizijskega voditelja z vidno invalidnostjo, umeščanje invalidov v oddajo kot strokovnjake na poklicnem področju in ne kot invalide. Mnogi si želijo tudi, da se ob opisovanju neke turistične točke v oddajah o turizmu omeni, ali je ta dostopna za različne oblike invalidnosti ali ne, spet drugi si želijo več programskega prostora za šport invalidov, tegobe mater invalidnih otrok, dostopnost do kulture in spleta ...
Boste v kratkem postregli s kakšnimi novostmi?
Še naprej bomo širili delež dostopnih vsebin; ta čas je najpomembnejša razširitev deleža televizijskih oddaj z zvočnimi podnapisi. Poleg tega bomo intenzivneje nadaljevali z objavljanjem aktualnih člankov v lahkem branju.
Pazite pri vsebinah tudi na uravnoteženost – za enakomerno zajetost vsebin tako za osebe z okvaro vida ali sluha kot za osebe z motnjami v duševnem razvoju, motnjami branja in podobno?
Pri objavah poskušamo dati prostor vsebinam s področja različnih invalidnosti. Res je, da družba najbolj pozna invalidnosti v povezavi z okvarami vida ali sluha ter motnjami v duševnem razvoju in gibalno oviranostjo, vendar je treba poudariti, da obstaja še vrsta drugih invalidnosti, ki so posledica redkih bolezni, poškodb, kroničnih bolezni, kognitivnih motenj ali kombinirane invalidnosti, kot je na primer gluhoslepota. Poskušamo zajeti čim širše območje problematike in ozaveščati družbo o različni potrebah.
Za katero vrsto invalidnosti je tehnično najlažje, za katero pa najtežje prilagoditi vsebine?
Tehnike se med seboj zelo razlikujejo in vsaka potrebuje specifična znanja, tehnologijo ter produkcijski postopek za kakovostno izvajanje. Zagotovo pa so najtrši oreh podnapisi za gluhe in naglušne pri oddajah v živo. V tujini že imajo posebne aplikacije za razpoznavo govora, ki se za slovenski jezik žal šele razvija. Aplikacija razpoznave govora omogoča kakovostne podnapise v realnem času, ki ga ni mogoče kakovostno zagotavljati z ročnim hitrim slepim tipkanjem.
Na kakšen način širite »glas« o sebi med ljudi z različnimi oblikami invalidnosti? Se tudi tu povezujete s kakšnimi organizacijami in zvezami?
O svojem delu redno obveščamo invalidske organizacije, te pa po svojih komunikacijskih kanalih obveščajo člane. Poleg spletne strani o svojem delu obveščamo zainteresirano javnost prek svojega Facebooka, kjer sproti objavljamo različne vsebine in napovedi za vsebine s tehnikami dostopnosti, prav tako pa v splošnih promocijskih akcijah vedno vključujemo tudi obveščanje o storitvah v prilagojenih tehnikah.
Omogočate ljudem z različnimi oblikami invalidnosti aktivno soustvarjanje vsebin?
Invalidi sodelujejo z nami v različnih oddajah, nekateri pripravljajo članke za Dostopno.si.
Kaj bi bilo (še) nujno urediti?
Tehnike dostopnosti se razvijajo hkrati z razvojem informacijske tehnologije, s tem pa bo sčasoma vse hitreje prihajalo do čedalje boljše dostopnosti do različnih vsebin. Veliko časa in energije posvečamo sledenju razvoja v domačem in mednarodnem prostoru, povezovanju in pridobivanju informacij s strani naprednih akterjev na tem področju, predvsem pa uspešnemu zagonu uporabe novih tehnologij pri nas.
Na kaj ste sami najbolj ponosni?
Na svoje sodelavce! Njihova ustvarjalnost, strokovnost in raziskovalni duh so tisto, kar je prineslo rezultate. Pa seveda zavedanje, da dostopnost ni le zakonska obveza ali neko razkošje, temveč civilizacijska norma.
