Čeprav so gledališča zaradi izbruha pandemije novega koronavirusa zaprla svoja vrata, pa nekateri ustvarjalci pridno delajo, da bodo lahko obiskovalce čim prej po koncu karantene razveselili z novimi predstavami. Med njimi je tudi član ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana Jan Bučar. »V LGL smo ravno začeli pripravljati predstavo Rumena luna v režiji Primoža Ekarta, v kateri poleg mene igrajo še: Alenka Tetičkovič, Rok Kunaver in štirje mladi nadobudni igralci, ki smo jih spoznali v uspešnicah Vihar v glavi (režija Primož Ekart) in Pravica biti človek (režija Mare Bulc): Neža Dvorščak, Ronja Matijevec Jerman, Maks Mihajlović in Tibor Anželj. Ko smo ravno dobro zagrabili študijski proces, so nas presenetili situacija z virusom in ukrepi, ki so bili seveda nujni, da preprečimo najhujše. Ampak ker smo res super ekipa in ker nismo hoteli kar tako vreči puške v koruzo, smo se odločili, da delo nadaljujemo, seveda od doma. Povezali smo se prek Zooma in pridno vadimo vsak dan. Jasno je, da so naše možnosti omejene in da delo na tak način ne more trajati v nedogled, ampak vendarle – kolikor lahko naredimo, naredimo! Predvsem je fino, da ostajamo v stiku z materialom – s tekstom, liki in situacijami. Veliko se pogovarjamo o predstavi in besedilu in komaj čakam, da bo vsega skupaj konec, da se vrnemo na oder in pokažemo, kaj smo pripravljali v karanteni. Sicer pa moram priznati, da tale karantena prav dobro vpliva name in da ne pogrešam veliko stvari. In zdaj razumem ljudi, ki pravijo, da ko si enkrat v pokoju, nimaš nič več časa – jaz komaj vse postorim čez dan,« nam je zaupal igralec. Prva stvar, ki si jo bo privoščil, ko bo konec karantene, pa bo druženje s prijatelji. To je namreč ena od stvari, ki jih res močno pogreša, tako da že komaj čaka nanj.
★★★ REVIJA NOVA ★★★
