Med drugim je bil prepričan o kršitvi njegove pravice do nepristranskega sojenja in pravice do obrambe, a je ustavno sodišče te in vse druge očitke zavrnilo kot neutemeljene.
Škoberne je v ustavnih pritožbah trdil, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, ker naj bi o njegovi krivdi odločala sodnica, ki je predhodno že odločala o krivdi dveh soobdolženih. Vztrajal je tudi, da sodna odredba za pridobitev podatkov o njegovih bančnih transakcijah ni bila obrazložena in da mu je bila zaradi uporabe prometnih podatkov kršena njegova pravica do komunikacijske zasebnosti. Prav tako je bil prepričan, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker mu sodišče ni omogočilo, da bi zaslišal obremenilne priče, izhaja iz objave na spletni strani ustavnega sodišča.
Obsodba v skladu z zakonom
Ustavno sodišče je presodilo, da je bila odredba, s katero je preiskovalni sodnik od banke zahteval, naj mu sporoči podatke o pologu gotovine, ki jo je opravil pritožnik, ustrezno obrazložena. Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitek pritožnika o kršitvi njegove pravice do obrambe. Ocenilo je, da bistven argument, na katerega je sodišče oprlo svoje stališče, da se pravnomočna sodba izključno ali v odločilni meri ne opira na zagovor ene od teh prič, poleg tega pa se tudi drugi izvedeni dokazi niso presojali z vidika, ali potrjujejo zagovor te priče, ne krši pravice pritožnika do obrambe.
Iz zapora že pogojno izpuščen
Škoberne je tako prvi slovenski sodnik, ki je pristal v zaporu. Spomnimo: decembra 2013 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja obsojen na pet let zapora, ker je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića. Na začetku lanskega leta je bil Škoberne po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen na prostost.
