Črna kronika

Živi za glasbo

Sonja Javornik
17. 11. 2019, 20.00
Deli članek:

Ena od lepših domačih pop skladb je gotovo Moja moja, s katero je Andraž Hribar leta 2002 nastopil na Emi. Zdaj jo je prenovil, jo posnel v novem aranžmaju, tako da bo pesem imela še eno življenje. To pa ne pomeni, da Andraž počiva na stari slavi, saj nam je v pogovoru zaupal, da pripravlja nov album, izvedeli pa smo tudi, da ga skrbi za okolje.

Željko Stevanič
-

Kako to, da ste prenovili pesem Moja moja? Morda tudi zato, da jo sami z večjim veseljem igrate, da se pač ne ponavljate?

Moja moja je z leti skoraj ponarodela. Res je šla globoko. To, da jo bomo preoblekli v nov aranžma, je bilo kar tvegano. Vendar smo jo tako igrali že nekaj let. V živo je dobro zvenela in odziv je bil dober.

Zakaj je ravno ta pesem vaša največja uspešnica?

Pri pesmih se nikoli ne ve, ali bodo uspešnice ali ne. So recepti in smernice, kako narediti hit, vendar na koncu poslušalci odločijo, kaj jim je res všeč. Če bi bilo tako preprosto, bi imeli na svetu le eno vrsto pesmi – uspešnice.

Željko Stevanič
-

Se vam ne zdi, da dobre pesmi funkcionirajo v najbolj različnih žanrih – da je pomembna osnova, aranžma pa je le pika na i?

Ne nujno, ampak je pa to kar res. Dobra pesem lahko prenese slabo preobleko, medtem ko slabi pesmi ne pomaga noben aranžma.

Od glasbe ne živite. Mislite, da je to skrivnost tega, da v njej res uživate?

Živim za glasbo. To vedo vsi, ki z mano živijo ali sodelujejo. Ne gre samo za užitek. To je način življenja.

Kaj vas navdihuje?

Navdihuje me vse, kar doživim, preberem, slišim. Različni ljudje, ki jih srečujem, potovanja ...

Željko Stevanič
-

Kaj se vam zdi najpomembnejše: besedila, melodija ali aranžman?

Vsi elementi so zelo pomembni za končno podobo pesmi. Vendar menim, da je najprej pomembno, da pesem nekaj pove. Ne samo z besedilom, tudi z melodijo in harmonijami. Prave pesmi niso samo na kup zmetane note in besede. Prav tako najboljše pesmi niso samo odlično obrtniško opravljen posel. Prave pesmi imajo nekaj več.

Nov album znova delate z Radičevičem. Zakaj sta se tako ujela?

Glasbeniki se med sabo začutimo. Če gre za pravo kemijo, ni treba izgubljati veliko besed. Dejan Dejzi ima izreden občutek za akustičen, naraven, bendovski zvok. Tu sva se našla.

Kako je videti vajino sodelovanje? Imate vi glavno besedo ali ne?

Oba besedo sodelovanje jemljeva zelo resno. V njenem pravem pomenu. Bistveno je izmenjati ideje in se skupaj odločiti za najboljše rešitve.

Željko Stevanič
-

Kako se je spremenila glasbena scena od vaših začetkov?

Veliko se je spremenilo. Vse je mnogo bolje organizirano. Spremenilo se ni le stokanje, da ni pravih prizorišč za izvajanje koncertov, da ni oddaj, kjer bi lahko predstavljali nove projekte itd. Tako smo razmišljali v devetdesetih in tako razmišljamo danes. V določenih obdobjih se situacija malo popravi, v resnici pa je okolje do slovenske glasbe precej mačehovsko. Sploh do zahtevnejših programov. Vsaj tako si mislimo.

Koliko spremljate nove trende v glasbi?

Trendov ne zaznavam. Glasbe se zvokovno prilagaja novim tehnologijam, medijem in potrebam poslušalcev. Zame obstaja še vedno samo ena delitev glasbe, na dobro in slabo.

Se vam zdi, da mladi še tako uživajo v glasbi, kot so tiste generacije, ki so v vrstah čakale ob izidu novega albuma?

Pri mladih je zelo pomembno, kako so bili glasbeno vzgojeni v otroštvu. To ne pomeni, da morajo vsi hoditi v glasbeno šolo. Tu bolj mislim na odnos do glasbe, ki ga imajo njihovi starši in ga prenašajo na svoje otroke.

Ali spremljate aktualno politično dogajanje?

Spremljam. Vendar od daleč. Mali aktualni politični boji v malih glavah se me ne dotaknejo.

Kaj se vam zdi največji problem današnjega časa?

Skrb za čisto okolje.

Ali pridno reciklirate?

Da.

Imate kakšno razvado?

Košček čokolade po kosilu. Pivo po tenisu.

Na katere svoje lastnosti ste najbolj ponosni?

Potrpežljivost. Vztrajnost.

Kaj pa si pri sebi želite spremeniti?

Včasih bi bilo bolje, če bi kakšno stvar izpustil s svojega urnika.

Ali kdaj razmišljate o tem, ali obstaja življenje na drugih planetih?

Redko razmišljam o tem. Glede na to, da je vesolje neskončno, je v njem tudi neskončno oblik življenja. Vsaj tako jaz razumem pojem neskončnosti.

Imate raje sonce ali luno?

Sonce imam raje podnevi, luno pa ponoči.

Verjamete v horoskop?

Ne prav zares.

Kaj bi danes vprašali jasnovidko?

Verjetno kaj o zdravju in ljubezni.


Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 45, 7.11.2019