O tem, kako zelo velike težave z mamili je imel legendarni 72-letni angleški glasbenik Elton John, morda najbolje priča dejstvo, da ga je z začudenjem gledal celo Keith Richards, 75-letni kitarist in soustanovitelj kultne rockovske skupine The Rolling Stones, ki slovi po tem, da je jemal toliko opojnih substanc, da je pravi čudež, da je sploh še živ.
Elton v knjigi spominov Me: Elton John Official Autobiography pojasnjuje, da je bila največja težava v tem, da mu je kokain vlival preveč samozavesti. Če ga ne bi jemal, bi takrat, ko se je omenjeni skupini pridružil na odru v Koloradu, le izvedel pesem Honky Tonk Women, pomahal občinstvu in odšel. Beli prah pa je poskrbel za to, da se mu je vse zdelo tako zelo dobro, da je s skupino ostal do konca in se ni spraševal, ali slavni Angleži sploh potrebujejo pomožnega klaviaturista. »Nekaj časa sem mislil, da me Keith Richards neprestano gleda zato, ker občuduje moj sijajno improviziran doprinos njihovemu delu. Po nekaj pesmih pa me je končno prešinilo, da izraz na njegovem obrazu ne namiguje na globoko glasbeno vrednost,« Elton priznava v avtobiografiji. Takoj po tem, ko je dojel, kaj se v resnici dogaja, je sicer zapustil oder, a je opazil, da ga Keith še vedno spremlja s pogledom, ki je izdajal, da se želi pozneje resno pogovoriti z njim.
Zaradi tega je raje »preskočil« zabavo po koncertu, čeprav bi bilo verjetno bolje, če bi ostal in dopustil, da bi mu nekdo v obraz končno povedal vso resnico. »Večinoma mi nihče ni upal ničesar reči, ker sem to, kar sem. To je stvar uspeha. Uspeh ti daje dovoljenje za grdo vedenje, dovoljenje, ki ti ga nihče ne odvzame, dokler tvoj uspeh povsem ne splahni,« je prepričan sloviti glasbenik, ki je kokain začel jemati davnega leta 1974. »Všeč mi je bil ta občutek, ta nalet samozavesti in navdušenja, občutek, da se nenadoma lahko odprem, da nisem sramežljiv ali prestrašen, da se lahko pogovarjam s komerkoli,« pojasnjuje Elton in dodaja, da je bilo jemanje kokaina pravzaprav popolna neumnost, saj je bil tudi brez njega poln energije in radoveden, poleg tega pa je imel smisel za humor in bil željan znanja. »Nisem potreboval zdravila, ki bi mi pomagalo pri tem, da bi se lahko pogovarjal z ljudmi,« piše zvezdnik, ki zaradi uživanja kokaina ni več prepoznal samega sebe.
Razdejal je hotelsko sobo
Elton se še danes živo spominja nekega jutra, ko ga je v hotelski sobi prebudilo trkanje. Ko se je zbudil, je imel strašanskega mačka, ki so ga spremljale bolečine po vsem telesu, še posebno močno pa so ga bolele roke. Pred vrati je bil njegov osebni pomočnik Bob Halley. »Opazoval me je in pričakoval, da bom kaj rekel, a ker sem bil tiho, me je pozval, da pridem nekaj pogledat,« se spominja Elton, ki je z Bobom odšel v njegovo sobo. Ko je odprl vrata, je v sobi zagledal pravo razdejanje. Edini kos pohištva, ki je stal na svojem mestu, je bila postelja. Vse drugo je bilo porušeno, obrnjeno na glavo in razkosano. Med okruški pohištva je bil tudi povsem sploščen kavbojski klobuk, ki ga je Bob zelo rad nosil. »Hudiča, kaj se je zgodilo?« je vprašal Elton, njegov pomočnik pa mu je po precej dolgi tišini odgovoril: »Elton, ti si se zgodil!«
Takrat mu ni bilo nič več jasno, saj se je prejšnji večer vendar odlično zabaval in ni videl razloga, da bi razbijal. Bobu je ves zgrožen povedal, da je bil v baru s skupino Duran Duran, kar je njegov pomočnik sicer potrdil, a dodal, da je bil to šele začetek. Vse to se je dogajalo sredi leta 1983, ko je v Cannesu snemal videospot za svojo pesem I'm Still Standing. Po celodnevnem snemanju, ki se je začelo ob štirih zjutraj, se je Elton vrnil v hotel, kjer si je nameraval privoščiti odmor, da bi lahko pozneje čil in spočit nadaljeval s snemanjem, a je v preddverju hotela srečal danes 60-letnega angleškega glasbenika Simona Le Bona, ki je v Cannesu gostoval s svojo skupino Duran Duran, in njegov načrt se je precej spremenil. Glasbenika se sicer nista ravno najbolje poznala, a sta se kljub temu odločila, da gresta v bar na pijačo. Elton je nameraval popiti eno pijačo, a martini z vodko, ki mu ga je priporočil Simon, mu je bil tako zelo všeč, da so se »runde« začele vrstiti. Elton se tega, kar se je dogajalo, sicer ne spominja, a po pričevanju virov je v eni uri spil od šest do osem martinijev z vodko in posnifal več črtic kokaina. Potem se je vrnil na prizorišče snemanja, zahteval, da vklopijo kamere, se slekel in se začel gol valjati po tleh. John Reid, njegov tedanji menedžer, ki je v spotu igral klovna, ga je poskušal spraviti v red, kar pa Eltonu ni bilo niti malo všeč, zato ga je s pestjo udaril v obraz. Ravno zaradi tega so ga naslednje jutro bolele roke …
»Bil sem precej osupel. Kot odrasel človek nikoli nisem nikogar udaril, saj to po mojem nima smisla. Fizično nasilje tako močno sovražim, da ne morem gledati niti ragbija,« se v knjigi »izpoveduje« zvezdnik, ki ga je John naposled vendarle prepričal, da se je oblekel, in ga odpeljal v sobo. Elton se mu je za njegovo skrb »zahvalil« tako, da mu je razdejal sobo in na koncu še večkrat pohodil že omenjeni Bobov klobuk. »To je bil dan, ki bi me moral prisiliti, da bi dolgo in temeljito razmišljal o svojem vedenju,« je zapisal. A to se ni zgodilo. Ravno nasprotno, edini sklep po tem incidentu je bil, da bi v prihodnje rad pil še več martinijev z vodko.
Kokainu se ni mogel upreti
»Kokain mi je vlil preveč vere v to, da je vse okoli mene dobro,« pojasnjuje. Kokain je bil takrat v modi, šlo je za ekskluzivno mamilo, zato je bilo uživanje belega prahu kot nekakšno članstvo v mali elitni druščini, ki se je na skrivaj prepuščala nečemu, kar je bilo nevarno in nezakonito. »Patetično je, da mi je bilo to zelo všeč. Postal sem uspešen in priljubljen, nikoli pa se nisem počutil 'kul',« v knjigi razkriva Elton, ki je v svoji prvi zasedbi, ki se je imenovala Bluesology, slovel kot »majhen neumnež«, ki ni videti kot zvezda popa in ki prosti čas preživlja v glasbenih trgovinah, medtem ko preostali člani skupine uživajo v mamilih.
»Ko je uspeh vendarle prišel, pa se je vse skupaj zgodilo tako hitro, da sem imel kljub prisrčni dobrodošlici drugih zvezd še vedno občutek, da ne spadam mednje,« piše Elton in priznava, da se kokainu preprosto ni mogel upreti: »Nikoli nisem bil eden tistih odvisnikov, ki brez kokaina ne morejo vstati iz postelje, a ko sem potegnil prvo črtico, se nisem mogel ustaviti, dokler nisem bil povsem prepričan, da ga nikjer v bližini ni več.« V začetku 90. let se je na srečo odločil za zdravljenje v kliniki, ki je bilo uspešno, in takrat je življenjska pot slavnega možakarja z lasuljo krenila v povsem drugačno, pravo smer. Danes prisega na družinsko življenje, v katerem uživa s svojim možem, 56-letnim kanadskim filmskim ustvarjalcem Davidom Furnishem, ter dvema sinovoma, osemletnim Zacharyjem Jacksonom Levonom in šestletnim Elijahom Josephom Danielom, ki ju je povila ista nadomestna mati.
