Z oddajo Nov(a) faktor se na male zaslone vrača Danica Lovenjak. V oddaji bo s sokomentatorjema komentirala aktualne teme s področja kulture in zabave. Z voditeljico smo se pogovarjali tako o njenem televizijskem ustvarjanju kot tudi o bolj osebnih stvareh.
Kako se spomnite svojih začetkov na televiziji?
Spominjam se jih z nostalgijo, ko sem pri rosnih 13 letih začela delati na lokalni televiziji. Takrat še nisem popolnoma razumela televizijskega sistema, ampak sem se s trdim delom vedno dokazala pri nalogah, ki so mi bile dane.
Ste raje snemali na terenu ali v studiu?
Zagotovo v studiu, ko imam vse pod nadzorom. Ne maram nepredvidljivih vremenskih razmer, pa čeprav sem nekoč bila v vlogi vremenarke. (smeh)
Imate zdaj kaj treme? Ste jo kdaj imeli?
Trema je vedno in tudi prav je tako. Čeprav z leti pride tudi suverenost.
Kako ste se lotili priprav na oddajo?
Že leta v vlogi novinarke pišem intervjuje in vedno se poglobim v intervjuvance. Tudi tokrat se bom držala preverjene formule, da je raziskava ključnega pomena.
Kakšne teme boste obdelali?
Navdiha je vsekakor veliko in vedno se najde kakšna nova tema za diskusijo. Za začetek bomo govorili, ali pri nas sploh imamo zvezde, pa o težavah z oboževalci …
Koga bi si želeli za komentatorja?
Na nasprotni strani si vedno želim sogovornika, ki ima svoje stališče in si ga tudi upa povedati na glas.
S kom se že dogovarjate, da bo vaš komentator?
Pilotna oddaja je gladko potekala tudi zaradi dveh odličnih sogovornikov: pevca Wernerja in urednice Nove Karmen Špacapan. Ja, še več takšnih sogovornikov si želim.
TV3 ima sicer največji uspeh pri gledalcih s formulo 1. Ali spremljate dirke?
Spremljam jih bolj površno. No, največkrat navijam za zmagovalca. (smeh)
Se radi hitro vozite?
Predvsem imam rada varnost. Menim, da se pride na cilj tudi počasi.
Na TV3 so vsako soboto zvečer grozljivke. Jih gledate?
Če se imam s kom za stisniti, jih pogledam. Sicer pa ima raje komedije ali drame.
Kako se zbujate? Menda so ljudje, ki lahko zjutraj še malo poležijo, najbolj srečni …
Iz prakse vam lahko povem, da to drži. (smeh) Z veseljem poležim in uživam v jutranjem miru.
Ste še polni veselja do življenja ali se vam kdaj zdi vse že dolgočasno, znano, preživeto?
Mislim, da je nekaj narobe, če si pri tridesetih že naveličan življenja. Jaz ga zajemam s polno žlico in se vsak dan veselim novih doživetij. Nič ne rečem, tudi slabi dnevi pridejo, ampak iz slabih stvari se tudi nekaj naučimo.
Koliko ste se naučili iz teorije, koliko na lastnih napakah?
Iz teorije sem se naučila marsikaj in menim, da je vedno dobro biti teoretično podkovan. Lastne napake pa so tiste, ki se najbolj vtisnejo v spomin in pomagajo pri osebnostni rasti.
Kakšne spremembe opažate pri sebi z leti?
Mogoče sem postala previdnejša na različnih področjih, več mi pomenita kakovostnejše preživljanje prostega časa in druženje z ljudmi, ki so mi res pri srcu. Na nogo pa si zdaj vedno nadenem čevlje, ki so tudi udobni, ne samo lepi. In z njimi ne delam korakov, ki so daljši od noge.
Imate raje prhanje ali kopel?
Zagotovo kopel, ker se rada sproščam. Še raje pa imam masažni bazen. (smeh)
Kdaj ste staršem naredili največ sivih las?
Zagotovo sem pripomogla h kakšnemu sivemu pramenu, ko sem se iz Prekmurja preselila v Ljubljano, saj so moji starši zelo skrbni.
Ali se znate veseliti uspeha prijateljev?
Zagotovo. Večje težave pa čutim v obratni smeri.
Mislite torej, da vam kolegi zavidajo?
Če mi zavidajo, to pomeni, da niso pravi prijatelji.
Ste kdaj razmišljali o selitvi v tujino?
Ne, ker mi Slovenija zagotavlja vse, kar potrebujem za kakovostno življenje.
