Hoxhaj in Shkurti naj bi junija 2016 izsiljevala izolskega gostinca za plačilo namišljenega dolga in mu pri tem tudi grozila s smrtjo.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ocenilo, da ni bilo dovolj dokazov za očitano kaznivo dejanje, konkretneje izpoved domnevnega oškodovanca ni bila dovolj zanesljiva, da bi na lahko na njeni podlagi obtožena obsodili. Hoxhaj je sicer v priporu, saj ga je prvostopenjsko sodišče maja lani kot vodjo hudodelske združbe Kobra, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog in s prevozi ilegalcev, obsodilo na devet let in 10 mesecev zapora.
Nerazčiščeno »dejansko stanje«
Na sodbo se je pritožilo tožilstvo, pritožbene seje na Višjem sodišču v Kopru pa se je udeležil zgolj Shkurtijev zagovornik Renato Dukič. Po navedbah tožilstva gre pri sodbi okrožnega sodišča za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Čeprav oškodovanec ni bil »idealna priča«, je treba razumeti, da je izpovedbo podal v šoku, v temelju pa so bile njegove navedbe vseskozi enake, poleg tega pa so jih po prepričanju tožilstva potrdili tudi materialni dokazi. Dogajanje so ne nazadnje potrdile tudi priče, je v spisu navedlo tožilstvo. Pri tem je kot nesprejemljivo zavrnilo namigovanja, da bi se priča s svojo izpovedbo želela »rešiti« obtoženega Hoxhaja, saj bi precej bolj enostavno lahko zgolj podala kazensko ovadbo. Zaradi vsega omenjenega je tožilstvo višjemu sodišču predlagalo razveljavitev sodbe in vrnitev v vnovično sojenje.
Obramba se zgolj čudi
Hoxhajev zagovornik Branko Gvozdić pa je v pisnem odgovoru izrazil začudenje nad vztrajanjem tožilstva in se vprašal, zakaj ni zoper glavno pričo vložilo ovadbe zaradi krivega pričanja. Odvetnik Dukič pa je ocenil, da se je v primeru domnevnega izsiljevanja naredilo »veliko zgodbo« zaradi vzporednega procesa v zadevi Kobra. Ob tem je podvomil o izpovedi domnevnega oškodovanca glede tega, kako je prepoznal Shkurtija, saj naj ga v resnici sploh ne bi poznal. Tako se je vprašal, ali ni Shkurtijeve fotografije priči morda pokazal kakšen policist.