Odgovora na vprašanje, kakšno je bilo psihično stanje Silva Palčiča, ko je na božični večer leta 2017 pred domačo hišo v Rumanji vasi 18-krat zabodel svojo ženo Anico Palčič, še vedno ni. Do zdaj je petčlanski senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnica Mojca Hode, razpolagal s tremi izvedenskimi mnenji, prejšnjo sredo pa sta mu Palčičevi zagovornici Jasna Simčič in Janja Panjan dostavili še četrto.
Umor na grozovit način
Prejšnji teden bi se moralo z zaslišanjem izvedencev psihiatrične stroke nadaljevati sojenje 62-letnemu Palčiču, ki ga obtožnica bremeni umora na grozovit način. O tem, da je dejanje storil, že od samega začetka ni nobenega dvoma, sodišče pa se že pol leta ukvarja z vprašanjem, ki bo bistveno vplivalo na višino dosojene kazni, in sicer v kolikšni meri se je Palčič zavedal svojega dejanja in koliko se je bil pri tem sposoben obvladovati.
Različna mnenja
Dosedanja tri izvedenska mnenja se v teh dveh točkah namreč precej razlikujejo. V prvem mnenju, ki ga je med preiskavo, brez pregleda obdolženega in zgolj na podlagi dokumentacije izdelala psihiatrinja prof. Marga Kocmur, piše, da je bila Palčičeva zmožnost razumevanja in obvladovanja v kritičnem času zmanjšana, a ne bistveno. Na zahtevo obrambe je sodišče nato naročilo novo mnenje, ki ga je izdelala komisija za izvedenska mnenja na ljubljanski medicinski fakulteti. Klinični psiholog prof. Bojan Zalar in psihiater prof. Peter Pregelj sta Palčiča, ki naj bi imel v času umora v krvi med 2,48 in 2,98 promila alkohola, takrat tudi osebno pregledala, na koncu pa ugotovila, se je imel v času kaznivega dejanja bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja ter zmanjšano, a ne bistveno, sposobnost razumevanja svojih dejanj.
Strokovnjakov nikoli dovolj
S tem mnenjem se ni strinjalo tožilstvo, ki je zahtevalo še eno izvedensko mnenje. Tokrat ga je izdelal psihiater dr. Matej Kravos. Ta je ocenil, da je bil Palčič sposoben razumevanja svojih dejanj, njegova sposobnost obvladovanja pa je bila zmanjšana, a ne bistveno. Zaradi razhajanj v ugotovitvah izvedencev je obramba nato naročila še četrto mnenje, ki ga izdelal psihiater Mladen Vrabič. Kot smo izvedeli, je ta v svoji oceni upošteval tudi možganske poškodbe, ki so pri Palčiču nastale kot posledica kapi, arterioskleroze in zlorabe alkohola. Več pozornosti je posvetil tudi stopnji alkohola, dejstvo, da je Palčič po dejanju dajal vtis trezne osebe, pa je obrazložil z dejavnikom stresa. Njegova ocena sposobnosti obvladovanja se glasi – obe sta bili bistveno zmanjšani.
Kazenski zakonik RS za umor, storjen na grozovit način, predpisuje vsaj 10 let zapora, največ pa kar 30 let zaporne kazni.
Pomočnik obrambe
Palčičevi zagovornici sta ob predložitvi izvedenskega mnenja zahtevali tudi, da sodišče psihiatru Vrabiču dodeli status pomočnika obrambe, ki bo prisostvoval izpovedi nazadnje imenovane izvedenke klinične psihologije, dr. Sanje Šešok, in izvedenca psihiatrije dr. Kravosa ter se z njima soočil. Sodišče je predlogu obrambe ugodilo, ker pa Vrabiča zaradi prej dogovorjenih obveznosti na obravnavi ni bilo, je sodnica Hodetova narok prestavila na kasnejši datum.