Vsi so končali glasbeno šolo, igrajo instrumente in pojejo. Najstarejši od bratov, Klemen, pa obiskuje tudi glasbeno akademijo v Gradcu. V okviru natečaja Volkswagen Špila, kjer so se uvrstili med finaliste, nastaja njihova prva avtorska skladba, in kot so prepričani, ne bo zadnja. Navdušeni glasbeniki se nameravajo v prihodnje bolj posvetiti glasbi in lastnemu ustvarjanju.
Pri Stoparjevih so doma sami glasbeniki. Oče Franci, mama Beti in stric Robert so svojo glasbo širši javnosti predstavljali kot člani Ansambla Stopar. Že kmalu pa so za glasbo navdušili tudi svoje otroke in otroke sorodnikov. »Ko smo bili še v osnovni šoli, smo imeli ansambel Stoparčki, kjer so poleg nas treh sodelovali še štirje naši sorodniki,« pove Klemen, ki je v glasbeni šoli obiskoval ure harmonike, Blaž klarineta, Rok pa trobente. »Z Blažem sva nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli, Rok pa je končal šolo za lesarstvo. Potem ko sem jaz vse do zdaj ostal zvest harmoniki, sta se brata v srednji šoli navduševala za bas kitaro.« Klemen se je edini odločil za nadaljevanje študija na glasbeni akademiji. Kot pravi, je sicer še ni čisto končal, saj ima veliko obveznosti s poučevanjem harmonike v glasbeni šoli.
Fantje na narodno-zabavnem prizorišču sicer že nekaj let nastopajo kot Kvintet Stopar, medtem ko je trio nastal po naključju. »Odločili smo se za sodelovanje na natečaju Volkswagen Špila in zadnji trenutek posneli skladbo, s katero smo se prijavili. Ker nam je zmanjkovalo časa, preostali člani zasedbe pa niso imeli časa, smo skladbo posneli samo trije in tako je nastal bratski Stopar trio,« pojasni Klemen in doda, da s kvintetom sicer večinoma nastopajo na zasebnih zabavah. Kljub temu pa so odra vajeni in to tudi ni njihov prvi nastop na kakšni prireditvi s tekmovalnim značajem. Se pa Volkswagen Špila vsekakor razlikuje od drugih. »Tu je poskrbljeno za vse, od prevoza do hrane, pijače in strokovne pomoči. Žal festivali izgubljajo na veljavi in velikokrat se zgodi, da ti ne pokrijejo niti potnih stroškov. Kar pa je največ vredno: na tem natečaju smo pridobili tudi ogromno znanja, stkala so se nova prijateljstva, skratka, zelo uživamo. Zdaj pa že komaj čakamo, da posnamemo prvo skladbo in se z njo predstavimo na finalni prireditvi.«
Vsi trije bratje iz Stopar tria, ki imajo veliko podporo tudi doma, prav tako tudi pojejo. Velikokrat tudi doma s starši, kar se jim zdi še posebno prisrčno. Kot nam zaupajo, ne vadijo prav veliko, saj ima vsak svoje obveznosti, vsi trije so namreč v službah. »Vaje so zelo spontane, in čeprav sem jaz najstarejši, se nimam za šefa,« pravi Klemen. »Nisem strog in se ne razburjam, če kateri zamudi na vajo. Glede na to, da vsi trije živimo pod isto streho pri starših, je to dokaj enostavno.«
Klemen in Blaž sta srečno zaljubljena, Rok pa še vedno čaka, da mu bo pot prekrižala tista prava. Torej je on edini, ki se lahko posveti oboževalkam in jim zaupa svojo telefonsko številko.
