Pes je tudi tisti, ki te prisili, da greš vsak dan na sprehod in na svež zrak. So pa psi lahko tudi zviti in preizkušajo meje dovoljenega. Tisti lastniki, ki jim popuščajo, kaj kmalu ugotovijo, da znajo biti živalce tudi muhaste.
Jernej Tozon
»Moja Lili bo junija upihnila deseto svečko. Od začetka sem bil optimist, saj sem mislil, da bom zanjo lahko skrbel sam, pa se mi je zasmilila in sem jo, medtem ko me ni bilo doma, vozil v varstvo k staršem. Zdaj te počitnice pri njih trajajo že dalj časa, a ga ni dneva, da je ne bi šel obiskat. Veliko sva zunaj, čeprav je zdaj ta moja gospa že malo v letih in je zato tudi precej bolj porejena, kot je bila včasih, ker zelo rada jé. A zdaj jé samo pristno domačo hrano, ljudi, ki jo razvajajo, pa je v naši razširjeni družini na pretek.«
Blaž Brudar
»Psička je prišla v najin dom v začetku marca, čeprav s punco tega sploh nisva načrtovala. A ko sva videla, da išče dom, naju je Tiki takoj prepričala. Po njenem prihodu se je moje življenje spremenilo, saj je polna presenečenj in je z njo vsak dan drugačen. Zdaj jo navajam na to, da včasih ostane tudi sama doma. Ko se vrnem domov, pa vedno priteče k meni in čisto ponori od veselja. Načelno sem do psičke strog, a kdaj tudi popustim, predvsem pri crkljanju.«
Jure Doles
»Vse od mojega rojstva je bil pri hiši pes, zato sem na te živalce zelo navezan. Živeli smo skupaj s staro mamo in starim očetom in prav pred kratkim jima je po štirinajstih letih njuna psička poginila. Zato sem kupil simpatično malo Bibo in jo, ker sam stanujem v Ljubljani in bi bila zato veliko časa sama, dal v oskrbo njima. Jo pa seveda redno obiskujem in bo še vedno moja.«
Andrej Milutinovič
»Z Ronnijem sva zelo tesno povezana. Kupil sem ga, ko je bil star dva meseca in pol. Vzgajal sem ga sam. Skrbim, da ga vsaj trikrat na dan peljem na sprehod, čez vikend pa dodava še kakšen sprehod več. Hranim ga izključno s pasjo hrano, le tu in tam je deležen kakšnega priboljška, ki pade z mize. Ronnie je namreč precej nenasiten, podobno kot gospodar. Ko grem kam za več dni, je v varstvu pri moji mami ali kakšnem prijatelju, ki ga ima Ronnie rad in mu tudi jaz zaupam. Ko se vrnem, je zelo vesel, in zato vem, kako močna je ta obojestranska ljubezen.«
Anže Kopitar
»Gustl je takoj postal naš družinski član. Kamor gremo, ga peljemo s seboj. Ker je terapevtski pes, gre lahko na letalo, zato je z nami tudi vsako leto na daljših počitnicah v Sloveniji. Na srečo polete dobro prenaša in tako je že čisto pravi svetovljan. Imeti psa je nekaj čudovitega, saj so ti dobri in zvesti prijatelji. Vsi hokejisti LA Kings imamo pse in naši ljubljenčki se že tradicionalno vsako leto pomerijo v teku na ledu. Mi se ob tem zelo zabavamo in seveda od srca nasmejimo.«
Objavljeno v reviji Zvezde št. 19, 8. 5. 2019.
