Alfred Keating, nekdaj član novozelandske mornarice, je leta 2017 zasedal enega najvišjih položajev na veleposlaništvu v Washingtonu. Istega leta so na enem od stranišč na veleposlaništvu odkrili kamero. Nanjo je povsem naključno naletel eden od zaposlenih, ko se je kot kaže snela in iz prezračevalnega jaška skupaj z doma izdelanim nosilcem padla na tla. Preiskovalci so po količini prahu na lepilnem traku, ki se je končno vdal silam narave, ugotovili, da je bila kamera tam nameščena daljši čas.
Kamero so poslali v domovino, kjer so jo proučili domači strokovnjaki. Ti so ugotovili, da se na spominski kartici nahaja 20 posnetkov oseb, ki uporabljajo malo ali veliko potrebo, in da je bilo s kartice v preteklosti izbrisanih več kot 700 datotek. Keatingu so prišli na sled na podlagi izsledkov analize DNK, ki so jo opravili na spominski kartici.
Keating, ki mu sodijo v Novi Zelandiji in ki se je neuspešno boril proti temu, da bi njegovo ime razkrili javnosti, saj da bo zaradi razkritja njegove identitete trpela njegova njegova družina, na sodišču ni priznal krivde. Njegov odvetnik Ron Mansfield je kritiziral predvsem metode, ki so jih preiskovalci uporabili pri analizi DNK. Trdi, da je z napravo, potem ko so jo odkrili, rokovalo več uslužbencev na veleposlaništvu in da je zato prišlo do kontaminacije. Sodišče ga je spoznalo za krivega, grozi pa mu do 18 mesecev zaporne kazni.
