Dan pred našim pogovorom je Miha Rodman ob desetih zvečer pristal v Beogradu, vso noč preživel na snemanju Senc nad Balkanom, ob sedmih ulovil let nazaj v Slovenijo in šel naravnost na vajo v matično Prešernovo gledališče Kranj. S tem že tako norim urnikom mora igralec trenutno usklajevati še snemanje Reke ljubezni, ki se ji je v novi sezoni pridružil kot Dejan.
Da se bo med Dejanom in glavnim ženskim likom Ireno, ki jo igra Lara Komar, nekaj zgodilo, je bilo jasno že od začetka – a je Miha glede nadaljnjega razvoja njune zgodbe skrivnosten. »Bomo videli, kako se bo odzvala Irena,« pravi. Vlogo v seriji je sprejel brez pomislekov – navsezadnje ima izkušnje že iz Usodnega vina. »Poznal sem način snemanja, tako da smo se v bistvu v enem dnevu dogovorili za sodelovanje, dva tedna pozneje pa sem že snemal. Nimam pomislekov glede igranja v serijah, to se mi zdi dobra vaja za igralca. Prilagodiš se kameri in v tiste pol ure narediš najboljše, kar lahko. Poleg tega se mi zdi Dejan kot lik precej podoben meni – poln energije in zabaven.« Se pa kljub vsemu veseli konca snemanja sezone, da se bo končno malo naspal in imel čas še za preostale stvari, ki jih poleg igre rad počne. »Predvsem sem veliko športno aktiven. Hodim na fitnes, da se malo 'zgonim', pa na izlete s psom in punco – kdaj v hribe, kdaj na morje. Sestrična ima jadrnico, tako da gremo dostikrat tudi na jadranje, sicer pa kar koli, samo da sem v naravi.«
Serija Usodno vino mu je kljub majhni vlogi prinesla precejšnjo prepoznavnost, sploh ker je bil tedaj v zvezi s še eno izpostavljeno igralko, Sašo Pavlin Stošić, in sramežljivo priznava, da ni človek, ki bi mu to pretirano ustrezalo. »Vseeno pa se mi zdi Slovenija tako majhna, da 'slave' ne občutiš v takšnem merilu kot kje drugje. Življenje se ti ne spremeni drastično. Začutiš seveda kakšne poglede na sebi, ljudje šepetajo, češ, to je pa ta iz serije, a ni zelo moteče. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi kdo prišel do mene in me enačil z likom, verjamem pa, da se to mnogim dogaja, kajti ljudje se tako vživijo, da ne znajo več ločevati, kaj je resničnost in kaj serija.«
Ko smo že pri serijah – doletela ga je velika čast, da je dobil vlogo v drugi sezoni Senc nad Balkanom. Družbo mu bo od slovenskih igralcev delal le Vlado Novak; Sebastian Cavazza, edini Slovenec, ki je igral v prvi sezoni, se je že poslovil. Kar je bilo najprej videti kot stranska vloga, se zdaj razvija v večjo. »Vlado Novak je dobil vlogo Antona Korošca, pomembne slovenske politične figure, potrebovali pa so še enega Slovenca, ki bi bil njegova desna roka. Vskočil sem po naključju in na Dragana Bjelogrlića očitno naredil dober vtis, saj moj lik kar ostaja v seriji. Že kar nekajkrat sem bil na snemanju v Beogradu in vsakič je kaj novega, tako da me prav zanima, kaj se bo še zgodilo.«
Tudi lansko leto je bilo za Miho, ki – zanimivo – nikoli ni razmišljal o tem, da bi bil rad igralec, in je šel na AGRFT čisto po naključju poskušat srečo, zelo uspešno: s predstavo Judovski pes, za vlogo v kateri je dobil nagrado julija, je gostoval v New Yorku, na festivalu solo performansov. »Razprodali smo dve predstavi, odzivi so bili super, občinstvo pa neverjetno.« Vseeno ne bi šel tako daleč, da bi dejal, da se ameriško občinstvo zelo razlikuje od domačega. »Občinstvo je smešna stvar, nikoli ne veš, kaj boš dobil. So dnevi, ko so ljudje zelo odzivni in glasni, celo pri scenah, ki niso ne vem kako smešne. Drugič pa so zadržani, čeprav tega ne pričakuješ. Živ organizem, ki te vsakič znova preseneti.«
