Z njim se je torej srečala že veliko pred oddajo Zvezde plešejo, v katero se je prišla naučit kakšnega novega koraka in se predvsem dobro imet. A Tina Gorenjak ni nekaj posebnega zgolj, ko se prižgejo kamere, temveč tudi ko teh sploh ni v bližini.
S Tino Gorenjak sva z nekaj časovnega razmika obiskovali isto osnovno šolo, kjer naju je poučevala ista učiteljica slovenščine. Še danes se spomnim, kako si je učiteljica Breda Šip v razredu pogosto vzela nekaj minut, da nas je namesto o snovi učila o življenju in vrednotah, s katerimi nas je želela opremiti. Ko sem poslušala njene nauke, je Tina že začela svojo igralsko kariero, Breda pa je tako rada opozorila nanjo kot zgled, kako je kljub dosežkom in uspehu (takrat si je širna Slovenija prepevala njeno Muco Maco) ostala v prvi vrsti topel in prijazen človek, ki se na ulici nikoli ne bo obrnil stran, kadar sreča znan obraz. Še več, ona bo prva, ki te bo z nasmeškom pozdravila in ti polepšala dan. Tina je še danes takšna. Polna energije, dostopna, igriva, mladostna in pristna. Pravzaprav se od takrat, čeprav je minilo že približno dvajset let, sploh ni bistveno spremenila – niti značajsko niti na videz. Zasluge za prvo pripisuje tudi toplim in ljubečim odnosom s svojimi najbližjimi, za drugo pa vsaj delno tudi teenliftingu, ki je zanjo edini naravni, neinvazivni tretma za ohranjanje mladostnega videza obraza.
Bila je droben in neroden otrok
Ker jo te tedne in še nekaj naslednjih širna Slovenija spremlja, kako se premika po plesnem parketu, se je seveda tudi naš pogovor sukal okoli te tematike. Izvedeli smo, da je ples vzljubila na prvi korak, ko so jo pri rosnih treh letih starši vpisali v tečaj izraznega plesa. »Takrat je v Celju ples poučeval Damir Zlatar Frey, ki je zdaj priznani hrvaški režiser. Bila sem droben, neroden otrok, s slabo držo in ploskimi stopali. To je bil razlog, da so me vpisali, vse skupaj pa je pozneje in v drugi plesni skupini preraslo v veliko ljubezen in način izražanja, ustvarjanja. Tam je ples postal moja prva ljubezen,« se spominja. Svoji prvi ljubezni je ostala zvesta vse do četrtega letnika srednje šole, ko ji je njen takratni profesor francoščine Slavko Deržek predstavil njeno drugo ljubezen, gledališče, ki je postalo njen poklicni življenjski sopotnik.
Izziv, ki se ga veseli
Tina se veseli marsičesa – potovanj, dobre hrane, ustvarjanja in seveda še vedno tudi plesa. Kljub temu priznava, da je od pravih treningov zdaj minilo že skoraj trideset let, zaradi česar so Zvezde plešejo tudi zanjo pravi izziv. Trdega dela in napornih vaj se ni ustrašila, saj jih je vajena že iz igralstva. »Ker se moji naporni dnevi navadno končajo šele zelo pozno, se na njih v glavnem pripravim že vnaprej. Vem, kaj bom vzela s seboj za malico ali kosilo, če bo čas kosila v avtu, ko se vozim z vaje na predstavo,« razkriva. Da tudi naporen dan sprejme s čim večjo lahkotnostjo, pa ji pomaga še nekaj. »Zjutraj vstanem toliko prej, da meditiram. Transcendentalna meditacija je postala moj vsakdan pred dobrimi štirimi leti. Od takrat naprej ne razmišljam več o napornih dneh. Transcendentalna meditacija me napolni z energijo in jo resnično priporočam. Jaz sem se je naučila od najboljših. Dr. Andrej Rus in mag. Darja Kogej sta mi dala znanje, iz katerega vem, da bom črpala vse življenje,« pravi.
Družabna samotarka
Javnost jo dojema kot zapeljivo, družabno, nagajivo razigrano in seveda odlično igralko, medtem pa sama sebe opiše kot družabno samotarko. »Ni mi težko biti sama oziroma celo potrebujem čas sama s seboj, s svojimi mislimi, da lahko ustvarjam. Sem pa silno in globoko navezana na svoje drage prijatelje, čeprav se ne vidimo zelo pogosto. Imam nekaj prijateljev, za katere vem, da vedo, da lahko računajo name, da me lahko pokličejo kadar koli in da sem vedno tu zanje, kjer koli me potrebujejo. Ljudem, ki so moji ljudje, sem predana popolnoma in brezpogojno. Tudi oni so zame naredili veliko čudovitega, česar ne bom nikoli pozabila,« razkriva Gorenjakova, ki v življenju sledi preprosti filozofiji: nikoli ne stori nikomur kar koli, česar ti ne bi želel, da nekdo stori tebi. Sočutje, razumevanje in sprejemanje različnosti se ji zdijo bistveni. »Vsi smo različni in unikatni, zato se mi zdi obsojanje in obrekovanje, ne da bi videli celotne slike, preprosto nesprejemljivo. Kolegica mi je nekoč vsa presenečena rekla, da razmišljam kot izredno religiozna oseba. Meni se to ne zdi religiozno, temveč osnovno spoštovanje do vseh ljudi.«
Drugim rada polepša dan
Hvaležnost je lepa čednost in Tina je hvaležna za marsikaj. Nasmešek na obraz ji privabljajo njena hči, nasmeh mame in očeta, prijatelji in vsi majhni trenutki, ko se ustavi, pogleda okoli sebe in začuti, kako vesela je, da živi, da je zdrava, da lahko ustvarja, hodi, skače in deli lepe trenutke z drugimi. »Vesela sem, ko vidim, da sem nasmejala občinstvo, gledalce, ki so prišli pogledat kakšno gledališko predstavo in jim je dala dober občutek. Razveselijo me ljudje, ki me ustavijo na cesti ali v trgovini in mi povedo, da sem jim s kakšno vlogo v seriji polepšala dan. Vse bolj sem hvaležna za dar in možnost, da znam drugim polepšati trenutek, dan, življenje,« konča pogovor in s tem le še potrdi občutek, kako nesebična in prijetna oseba je.
Objavljeno v reviji Zvezde št. 13, 27. 3. 2019.
