S praznikom je povezanih mnogo zanimivih običajev, ki proslavljajo začetek daljših dni in slovo od teme, zato so tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, te spustili po vodi, saj jih niso več potrebovali. Danes v spomin na tiste čase ta običaj še vedno živi, saj gregorčke, kot imenujejo plovila s svečkami, ljudje spuščajo po vodah, največ v Ljubljani in Tržiču.
David Urankar
»Prav posebej gregorjevega ne praznujemo, se pa seveda spomnim in svoji Ajdi prinesem kakšno rožico ali pa kaj sladkega. Gregorjevo se mi zdi zelo lep slovenski praznik, ko se ptički ženijo. Ladjic sicer ne spuščamo, vedno pa se spomnim, ko pride ta dan, in svoji ljubezni prinesem kakšno malenkost.«
Tanja Postružnik
»Zdaj ko imam otroke, vem vse o gregorjevem. Otroci namreč v šoli in vrtcu izdelujejo gregorčke in jih spuščajo po Gradaščici. Pomembno se mi zdi, da so ekološko sprejemljivi in da se v vodi razgradijo. Sveče pa so problem, sploh zdaj, ko je to postalo bolj množično. Naj povem, da sem sama iz velenjskih koncev, kjer gregorčkov ne poznamo, zato pa je mož Matija iz Tržiča, kjer pa imajo to tradicijo.«
Dejan Krajnc
»Seveda poznam gregorjevo, to je praznik, ko se ptički ženijo. Prav vsak, ki ima v sebi kaj poeta, ta praznik dobro pozna. Gregorčkov pa ne poznam, nikoli jih nisem izdeloval in tudi po reki Savinji jih nismo spuščali.«
