Silvo Palčič je obtožen umora, ki naj bi ga na božični večer leta 2017 storil na grozovit način, iz brezobzirnega maščevanja in drugih nizkotnih razlogov. Ženo Anico je namreč zabodel kar 18-krat.
Višji državni tožilec Bojan Avbar je na predobravnavnem naroku povedal, da Palčiču obtožnica očita dve kaznivi dejanji, in sicer nasilje v družini ter umor, za obe skupaj pa je predlagal 29 let zapora. Obtoženi naj bi že v preteklosti izvajal nasilje v družini. »Krivde po obtožbi ne priznam. V tej obliki, kot se mi očita, je ne morem priznati. Globoko se opravičujem vsakemu posebej, ki je bil prizadet,« je takrat povedal Palčič.
Nasprotujoči si mnenji
Da bi ugotovilo vse okoliščine dogajanja, je novomeško sodišče pridobilo dve izvedenski mnenji, ki pa se občutno razlikujeta. Komisija za fakultetna izvedenska mnenja, v kateri so bili psihiater, klinični psiholog in zdravnica internistka, je po pregledu obtoženca, sodnega spisa in njegove zdravstvene dokumentacije sklenila, da je bila Palčičeva sposobnost obvladovanja svojega ravnanja v kritičnem času najverjetneje bistveno zmanjšana.
Psihiatrinja Marga Kocmur pa tega ni ugotovila. Svojega stališča tudi med njenim vnovičnim zaslišanjem ni spremenila. Uvodoma je poudarila, da so njeni zaključki v mnenju praktično enaki kot tisti omenjene komisije in da osebni pregled obtoženca ni odkril morebitnih organskih vzrokov za njegovo vedenje, prav tako ne katere od globljih duševnih motenj. V nadaljevanju je dodala, da bi se težje strinjala s trditvijo, da bi Palčič imel ponavljajočo se depresivno motnjo, saj sta opisani le dve depresivni epizodi, in še to daleč pred kritičnim dogodkom, eno pa je izvedenec opredelil ob pregledu. »To je mogoče opredeliti kot posledico tega, da je bil pregled po dejanju in da je bil v tem času v zaporu,« je pojasnila.
O ključnem vprašanju – opredelitvi zmožnosti obvladovanja svojih ravnanj – je dejala: »Mislim, da je bila ta zmožnost nekoliko zmanjšana, nikakor pa ne bistveno.« To je ugotovila na podlagi opisa, kako je Palčič dejanje storil. »Pred storitvijo umora je napravil celo vrsto samih po sebi kompleksnih dejanj, ki govorijo, da je to dejanje vsaj tistega dne načrtoval in se nanj pripravil.«
Sklenila je, da ima Palčič težave z nadzorovanjem impulzov, kar je njegova trajna osebnostna lastnost, »ni pa bilo nobenega razloga, da bi se ta lastnost tako izrazito potencirala ob dejanju, ki ga je obtožen«.
Sledi zaslišanje kliničnega psihologa
Tako tožilko Renato Brodarič Trentelj kot Palčičevo odvetnico Jasno Simčič je zanimalo, kako je prišla do svojih trditev. »Ker sem pri izdelavi svojega mnenja zelo natančno prebrala potek dogajanja in sem ravno zaradi tega, ker obtoženca nisem spoznala, lahko ohranila bolj objektivno sliko dogajanja,« je pojasnila.
Na vprašanje zagovornice, katero mnenje je po njeni oceni bolj pravilno, tisto, ki vključuje osebni pregled in vse razpoložljive podatke, ali tisto, ki je narejeno zgolj na podlagi podatkov iz spisa, pa je odgovorila: »Ne morem reči, katero je pravilnejše, natančnejše. Mislim, da vsak izvedenec naredi mnenje po svoji strokovnosti, znanju in izkušnjah. Stvar sodišča je, katero je prepričljivejše.«
Pojasnila je, da ji sodišče ni izrecno naročilo, naj pregleda obtoženca in medicinsko dokumentacijo, to je prepustilo njeni presoji. Sicer je do zdaj izdelala približno 1000 izvedenskih mnenj, od tega je bilo takih, ki so nastala brez pregleda obravnavanih oseb, približno 30.
Predsednica petčlanskega senata Mojca Hode je napovedala, da se bo sojenje z zaslišanjem kliničnega psihologa prof. Bojana Zalarja, ki je sodeloval v komisiji za izvedenska mnenja, nadaljevalo prihodnji teden.
