Življenjska zgodba 39-letnega Pirančana Nevena Stipanova je razburljiva pripoved o odraščanju v slovenskem turističnem kraju, v družini s petimi otroki, ki so se kot biseri razsuli po svetu. Njega so premamili operni odri.
»Smo hecna in zanimiva družina. Moja mama, pripadnica italijanske manjšine, nam je vsem petim otrokom vcepila življenjske vrednote, kot so poštenost, delavnost in odgovornost, obenem pa še ljubezen do italijanskega jezika in njihovih skladateljev. Oče, ki prihaja iz Hrvaške, je praktičen človek, ki zna sestaviti in popraviti praktično vsako stvar. Rojen sem bil v Kopru, vendar sem bil še majhen, ko smo se preselili v Piran. Turisti ga dojemajo popolnoma drugače kot mi domačini, ki poznamo vse skrite kotičke tega mesta. Zadnja leta pa živim v Sečovljah, kjer uživam v miru in daleč stran od turističnega vrveža,« razlaga Neven, ki ima še dve sestri in dva brata. Med drugim ima deset minut starejšo sestro dvojčico.
Z brati in sestrami ni nikoli dolgčas
»Odraščali smo veselo in glasno. Z brati in sestrami smo se podili ob obali, iskali školjke in se veliko kopali. Prav nič heca ni bilo, ko je šlo za šolo. Vendar sta znala starša prisluhniti željam in potrebam vsakega otroka. Najstarejšega brata je zanimal nogomet, ki ga je tudi dolgo profesionalno treniral in igral, mene pa je že zelo zgodaj potegnilo v petje. Prepeval sem v različnih zborih in tudi kot solist. Udeleževal sem se različnih festivalov in si želel peti,« se spominja Neven, ki se je po končani gimnaziji v Portorožu vpisal na tržaško Akademijo za glasbo. Vzporedno z gimnazijo je obiskoval še ure solopetja, igral trobento in klarinet ter ubiral tipke po klavirju. Dragocena življenjska izkušnja je bil tudi del študija na Slovaškem. »Starša sta nam pustila, da smo kot ptički poleteli iz gnezda. Brat je šel najprej študirat v Italijo, nato na Portugalsko, kjer je spoznal ženo, zdaj pa že nekaj let živita na Zelenortskih otokih. Uspešni so tudi drugi sorojenci: sestra je končala športno fizioterapijo v Kölnu, zdaj končuje osteopatijo v Padovi, je poročena in živi v Vincenzi, brat je arhitekt, najmlajša sestra pa se ravno odloča, kaj bo počela v življenju. Vsi precej potujemo,« pravi. Z glasbo in zaradi nje je videl dobršen del sveta. Užival je na odrih na Reki, po Sloveniji, Italiji, hrvaških otokih in še marsikje drugje. »Rad sem svoboden tako v poklicu kot v zasebnem življenju. Zato sem med drugim delal tudi kot učitelj glasbe. Na lastni koži sem občutil, kako težko poslanstvo imajo učitelji. Najbolj pa uživam na odru. Zdi se mi, da živimo glasbeniki, ki se ukvarjamo predvsem s čustvi, dvojno življenje: upodabljamo nekoga drugega. Pevec je vedno tudi igralec,« pravi.
Narava ga je obdarila s prekrasnim glasom, za katerega mu ni treba posebej skrbeti. »Najboljše je, ko je človek svoboden in najde svojo rutino. Moja prva profesorica petja me je svarila, da čokolada ni dobra za petje, in tega se držim še zdaj, ko imam svojo pot in rutino. Pri glasu si pomagam z dihalnimi vajami obvladati stres. Ko sem miren, tudi dobro pojem,« razlaga. Komaj zdaj razume profesoričine besede, da je najlepše ravno najbolj naravno petje. »Ko si mlad, misliš, da moraš spremeniti svoj glas. Najpomembnejša je ideja, kako nekaj zapeti. Če jo imaš, tudi lepo poješ,« je prepričan Neven, ki se trudi čim manj pričakovati od življenja. Ko ni ničesar pričakoval, so se mu zgodile najlepše stvari. Pred kratkim je spakiral kovčke, saj bo naslednje mesece s svojim baritonom razveseljeval razvajeno operno občinstvo v Bruslju, nato pa bo videl, kam ga bo zanesla operna pot.
