Tožilstvo jim je očitalo, da naj bi od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobili skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Zavodu za zaposlovanje naj bi namreč poslali več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavce, ki so bili napoteni na čakanje.
Sodnik ajdovskega okrajnega sodišča Patricij Bratuž je pred letom dni nekdanjemu predsedniku uprave ajdovskega Primorja Črnigoju in nekdanjemu vodji kadrovske službe v Primorju Marcu prisodil 28 mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila.
Višji sodniki v Kopru pa so nedavno deloma ugodili pritožbam njune obrambe. Znižali so jima zaporne kazni na 18 mesecev in odpravili denarne kazni. »Dušan Črnigoj je sodbo višjega sodišča prejel in prevzel, saj se prevzemu ne izmika, kot to velja zanj tudi sicer. Sodbo sodišča sprejema in je ne komentira. Glede na zakonske možnosti in izpolnjevanje vseh pogojev, ki jih zakonodaja določa za prestajanje alternativne sankcije v njegovem konkretnem primeru, upa, da mu bo sodišče s svojo odločitvijo omogočilo prestajati kazen na alternativen način,« je dejala Črnigojeva zagovornica Irena Dobravc Tatalovič.
Odločitev bo znana kmalu
Ajdovca poziva za prestajanje kazni še nista prejela, sta pa oba na sodišče naslovila prošnjo, da bi kazen odslužila na alternativen način, in sicer z delom v splošno korist. Na novogoriškem okrožnem tožilstvu so pojasnili, da je predlogoma obeh obsojenih za alternativen način prestajanja kazni državna tožilka Marta Durnik Vukelić nasprotovala. Ali jima bo ajdovski okrajni sodnik Bratuž ugodil, naj bi bilo sicer znano v kratkem.
Pridobili skoraj dva milijona evrov
Okrajno sodišče je poleg Črnigoja in Marca zaradi preslepitve pri pridobitvi posojila za krivo spoznalo tudi družbo Primorje v stečaju. Na sodbo okrajnega sodišča so se pritožili zagovorniki obtoženih in Primorja v stečaju.
Tožilstvo jim je očitalo, da naj bi od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobili skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Zavodu za zaposlovanje naj bi namreč poslali več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavce, ki so bili napoteni na čakanje. Primorje po mnenju tožilstva takrat ni bilo v položaju, da ne bi moglo zagotavljati dela polovici delavcem, hkrati pa delavcev ni nikoli napotilo na čakanje in zanje v tem času ni izvedlo potrebnega izobraževanja.
