Jože je človek mnogih talentov. V Rakovcu na Grobelnem ima veliko kmetijo, ki obsega dvanajst hektarjev. Od živali ima nekaj kokoši in ribnik s krapi, obdelovalne površine pa je dal v najem, saj pravi, da zna zaslužiti tudi na lažji način. »Ob delu, ki ga še počnem, potem ni treba tako trdo in veliko delati kot na kmetiji. Sem namreč še električar, voznik tovornjaka ali prikolice, pa krovec, če je treba popraviti kakšno streho. Dela je vedno dovolj. Če imaš živali, pa lahko kakšna zboli, kličeš veterinarja in si lahko hitro v minusu,« razloži matematiko svojih prihodkov. Ob vsem tem ima Jože še redno službo, dela na Centru za rehabilitacijo invalidov Celje. »Ljudi usposabljam, da lahko dosežejo določeno normo pri ustvarjanju izdelkov. Ti ljudje potrebujejo več časa, da dobijo rutino, da se lahko pozneje zaposlijo v proizvodnji in dosegajo želene norme.« Poleg vsega naštetega pa se pohvali, da je tudi maneken. »V manekenskih vodah sem dve leti in pol. V tem delu najbolj uživam od vsega in redno sodelujem z enim od butikov v Celju.«
Sramežljivi maneken
Kljub temu pa Jože priznava, da je kar sramežljiv, zato si želi ženske, ki bi bila bolj neposredna, kot je on. Ob tem pove, da ne pričakuje, da bi se mu ženska metala pod noge in da bi ga pretirano zasipala s pozornostmi. »Ker sem majčkeno bolj zadržan, bi rad našel neko normalno žensko. Če bi bila ona še bolj zadržana kot jaz, potem bi bil res problem. Res pa je, da bi raje, da bi ženska mene osvojila, in ne jaz nje. Res sem zadržan – ravno včeraj smo imeli vajo za modele, in tam je bil mlad fant, s katerim se zadnja meseca na vajah pogovarjava. A jaz se mu še vedno ne upam reči za telefonsko številko. To se mi je dogajalo že prej, ne upam si pristopiti, ker sem zadržan. No, enemu sem rekel za telefonsko številko in sva zdaj res dobra prijatelja. Kljub tej pozitivni izkušnji sem še kar zadržan. Da bi ženski rekel za telefonsko številko, pa je misija nemogoče.«
Rad bi našel pravo ljubezen
V šov se je prijavil, ker išče ljubezen. »Dolgo sem že sam na kmetiji, saj sta mi že pred leti umrla oba starša. V oddajo Ljubezen po domače sem se prijavil le s tem namenom, da bi našel ljubezen svojega življenja. Ne zato, da bi se razkazoval ali hvalil, rad bi le našel ljubezen, kakršen pa je tudi moto te oddaje.« Jože prizna, da je že bil zaljubljen in bil tudi v zvezi, vendar se ta ni obnesla. »V podrobnosti pa ne želim iti, ker bi potem morali slišati tudi drugo stran, kaj bi imela za povedat moja nekdanja partnerica. Vedno je treba poslušati dva, ki govorita, ne enega.« In kaj pričakuje od ženske? »Od ženske pričakujem le to, da je moja opora in da bi v kuhinji naredila svoje, torej kuhala in pomivala. Kar zadeva pranje perila, pa bom pral sam naprej, saj si sam perem že trideset let in mi to ni nikakršen problem. Predvsem potrebujem žensko, ki bi me podpirala in me imela rada. Tako resno, preprosto partnerico.« Pravi, da ni nujno, da bi živela pri njem na kmetiji, pripravljen se je tudi preseliti k njej na kmetijo ali v stanovanje. »To ni problem, problem je dobiti pravo žensko.«
Dobil je precej pisem žensk, ki so pokazale zanimanje zanj. »To mi je bilo res lepo, sicer pa sem se lepo počutil skozi celotno oddajo. Ni mi žal, da sem se prijavil, sem pa bil kar presenečen, da so med izbrali, ker je bilo res veliko kandidatov. Pa našo vasico sem malo predstavil svetu, ker je res majhna, šteje le 27 hiš.« Jože priznava, da je med snemanji, ki so se seveda v tem času že končala, prav užival. »Na zmenkih mi je šlo, malo pa so mi pomagale tudi scenaristke.«
Kako pa si predstavlja skupno življenje, si želi poroke in otrok? »Poroka ni nujna, rad bi si ustvaril družino in imel enega otroka, če pa bi si jih partnerica želela pet, pa tudi ne bi bil problem, to je stvar dogovora. Pričakujem čisto življenjske stvari, nič posebnega. Dom imam, tudi socialno varnost, tako da bi to ponudil tudi ženski, ki bi me imela rada.«
Doma ima 17 televizorjev
In kako, je našel pravo? »Nekako se je to zgodilo, a … Trenutno nisem preveč optimističen. Morda, če je kakšna gledala ta šov in bi hotela navezati stik z menoj, mogoče se bo pa kaj takega zgodilo. Odprt imam Facebook račun, a nimam interneta, ne vem, ali mi je katera pisala ali ne. Nisem namreč privrženec družbenih omrežij, morda je to tudi napaka, ne vem, a preprosto ne čutim potrebe po internetu, sem pravi kmečki fant. Z računalnikom sicer znam delati, saj sem po poklicu ekonomski tehnik, a grem raje ven, v naravo. Res mi je stokrat lepše, ko sedim na hribčku in gledam naravo, kot pa da bi visel na telefonu in bil zasvojen z internetom. Ne pravim, da ni koristen, zagotovo je veliko zanimivih stvari na internetu, a za zdaj ga pač nimam.«
Ga pa strašno zanima televizija. »Oddajo Ljubezen po domače redno gledam, seveda. Na strehi imam lastni antenski sistem. Televizija vlada moji kmetiji, televizorji so v vsakem prostoru, skupno jih je kar sedemnajst.« Najraje gleda hrvaške programe, predvsem filme, šove, pogovorne oddaje in risanke – skratka vse, pa seveda tudi slovenske. »Po delu na vrtu si prižgem televizorje in televizijo gledam med počitkom.«
Ta očaranost nad televizijo ga spremlja že od mladosti. »Ko sem bil mlad fant, star dvajset let, se je pri nas ustanovila prva komercialna televizija. To me je zelo zanimalo, vendar je bila Ljubljana takrat daleč, bili smo bolj revnega stanu in žal nisem imel avtomobila. Kljub naporom nisem dobil nobene službe na televiziji, čeprav si tega še danes zelo želim.« Tudi zato mu je bilo sodelovanje pri oddaji zelo zanimivo. »Spoznal sem televizijo od začetka. Koliko je dela za en kader! Za petnajst minut predvajanja je zadaj po osem, devet ur dela, tega se gledalci ne zavedajo. Spremljal sem vse, kako se posname, zreže in zmontira, zelo je bilo zanimivo.«
