»Ravno sem bila v avtu, ko so me poklicali ustvarjalci šova. Na hitro sem poslušala, za kaj gre, in brez premisleka privolila. Ker sem človek, ki drži besedo, poti nazaj ni bilo. Preživela sem nekaj snemalnih dni in si izkušnjo za vedno zapomnila,« pravi Roža, ki ni prepričana, da se da na tak način najti sorodno dušo. »To je predvsem šov, namenjen gledalcem, pa tudi če bi se med kom že zaiskrilo, mora biti dovolj psihično močan, da zdrži vse komentarje in mnenja, ki se ob takšnih priložnostih usujejo na spletu. Res pa tudi drži, da če je človeku nekaj v življenju namenjeno, to pride tako ali drugače,« meni Roža, ki je večji del življenja prepotovala sama. Na to se je navadila in razvadila, da odgovarja samo sebi.
»To je zagotovo manj privlačno moškim, ki si praviloma želijo podredljivo in ubogljivo žensko, ki občuduje moškega. A smo tudi me rade ljubljene, oboževane, želimo si razvajanja … Pri mojih letih vsega tega ni in je tovrstno pričakovanje prazno in skoraj utopično,« je realna. Težko je najti osebo podobnih let. »Pravzaprav ga nimam kje srečati. V gostilne ne hodim in tam se družijo tisti, ki niso po mojem izboru. V gore tudi ne, psa nimam, motorja ne vozim, ne kolesarim. V trgovinah so samo poročeni moški, ki nakupujejo namesto svojih žena. Kljub vsemu si želim prijetnega sogovornika, razgledanega moškega, ki ga zanima veliko stvari. Človeka, ki bi mi znal prisluhniti in bi dihal z menoj. Z leti sem se navadila in razvadila na samotarsko življenje. Imam svoje razvade, živim po svoje. Lahko bi se reklo, da sem tudi sama zahtevna in težavna. Zdaj sem za nekaj časa opustila misel na partnerstvo, morda celo za naslednjo inkarnacijo,« je iskrena. Trudi se živeti vsak dan posebej. Seveda se še spogleduje z zvezdami in tako pomaga ljudem, da najdejo pot iz labirinta življenja.
