Okrajnemu sodišču od leta 2013 ni uspelo izpeljati glavne obravnave, omenjeni kazenski zadevi pa je že grozilo zastaranje. Kanglerju je pred današnjim narokom uspelo z izločitvijo sodnice Sonje Krajnc, tudi tokrat je želel doseči izločitev Borisa Kolmaniča, ki naj bi se okužil v eni od preteklih zadev. Vendar je sodnik njegovo zahtevo zavrnil, ker da je obtoženi imel dovolj časa za vložitev zahteve ter da gre zgolj za zavlačevanje.
Sklenitev menjalne pogodbe je bila nujna
Tožilec Niko Pušnik je zanj zahteval dve leti zapora.
Potem ko sta oba obtožena v svojih zagovorih zavrnila krivdo, Kangler je to storil sploh prvič, saj sodišču predobravnavnega naroka doslej z njim v tej zadevi ni uspelo izpeljati, je sodišče zaslišalo nekdanjega opozicijskega mestnega svetnika Matevža Frangeža, ki je v primeru omenjenega zemljiškega posla mestnemu svetu neuspešno predlagal zahtevo za ničnost sklenjene pogodbe.
Na prostor za priče sta stopila še nekdanji Kanglerjev podžupan Danilo Burnač in nekdanja direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner, ki sta oba izpovedala, da je bila sklenitev menjalne pogodbe nujna za zagotovitev zemljišča, na katerem bi s pomočjo 35 milijonov evrov evropskega denarja lahko uredili za mesto pomemben center za ravnanje z odpadki.
Tako tožilstvo kot obramba sta se nato strinjali, da se odpovesta zaslišanjem še nekaterih prič in se preberejo zgolj njihove izpovedbe v preiskavi, nekatere dodatne predloge po zaslišanjih pa je sodnik kot nepotrebne zavrnil.
Tožilec napovedal pritožbo
Oproščen je bil tudi direktor javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek.
Odvetnika obeh obtoženih sta sodišču predlagala oprostilno sodbo, tožilec Pušnik pa je predlagal za Kanglerja dve leti zapora, za Grmeka pa leto in pol pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let. Menil je, da so njegove obtožbe v celoti dokazane, ter da je šlo za špekulativne posle, v katerih je cena zemljišča bodoče Toplarne, projekta, ki do danes še ni uresničen, iz 3,9 milijona evrov v samo nekaj dneh narasla na dobrih 11 milijonov evrov, mestna občina pa pred tem ni uveljavila predkupne pravice.
Vendar sodnik Kolmanič tožilstvu ni pritrdil, pač pa je oba oprostil obtožb. Pri tem pa ni skrival ogorčenja nad dejstvom, da je takšna obtožnica sploh prišla do sodnega procesa, saj je sam ne bi nikoli podpisal. Pritrdil je namreč očitkom obrambe, da v njej sploh ni navedeno, kdaj konkretno naj bi prišlo do kaznivega dejanja in na kakšen način naj bi ga Kangler zagrešil. Posledično tudi Grmeka ne more obsoditi za domnevno pomoč pri zlorabi položaja.
Kot je po razsodbi povedal Kangler, si je končno eden od sodnikov vzel čas in na koncu svoje povedal tudi tožilcu. Po njegovem mnenju gre pri tem za nov dokaz, da se želi z njim politično obračunati, predvsem na mariborskem tožilstvu.
"Ne razumem, kako lahko nekdanji svetnik Frangež na zaslišanje pride z zapisnikom zaslišanja v preiskavi, za katerega vemo, da ga priča ne dobi, in trdi, da so mu ga poslali po pošti. To je le poskus vplivanja na pričo," je dejal Kangler, ki verjame, da bo tudi v preostalih postopkih dokazal, da je nedolžen ter da gre za veliko zlorabo pravosodja za politični obračun z njim.
Tožilec Pušnik glasnega načina očitkov sodnika na njegov račun ni želel komentirati, češ da so slogi sodnikov različni, je pa že napovedal pritožbo.
Trajalo je več let
Omenjena kazenska zadeva se je vlekla več let, saj je bil predobravnavni narok za Grmeka opravljen že leta 2013, medtem ko se Kangler naroka zaradi bolezni takrat ni udeležil. Mesec dni pozneje je takratni Kanglerjev odvetnik Marko Bošnjak predlagal združitev postopka z zadevo Pohorske livade, zato je do vnovičnega poskusa prišlo šele prejšnji mesec, a mu sodišče ni uspelo vročiti vabila, zato se o krivdi tudi takrat ni izrekel.
Nazadnje je sodišče poskušalo narok izpeljati sredi lanskega decembra, a jim je Grmek posredoval zdravniško potrdilo iz katerega izhaja, da se naroka ni bil sposoben udeležiti, Kangler pa jih je obvestil, da kot član državnega sveta uživa imuniteto. Kot je tedaj dejal, se na njo ne namerava sklicevati. Zadeva se je še dodatno zavlekla, ker se je iz primera moralo izločiti več sodnikov.
Primer iz leta 2008 je po takratnem razkritju v medijih obravnavala tudi protikorupcijska komisija, ki je ravnanje ocenila kot koruptivno. Podjetje Oil Metal je namreč sporna zemljišča od družbe Dom Smreka za 3,9 milijona evrov kupilo le mesec dni, preden je mariborski mestni svet na Kanglerjev predlog območje določil za gradnjo toplarne, in jih le nekaj dni pozneje prodalo družbama MTB in Mik.
Mestna občina Maribor, ki bi lahko že takrat uveljavljala predkupno pravico, pa jih je nato po precej višji ocenjeni vrednosti pridobila z zamenjavo za prestižna zemljišča pod Pohorjem in v bližini Europarka.
