Svetlolasa Celjanka Mojca Krajnc je bila poldrugo desetletje dobra vila številnih igralcev lota, ki so upali na zajetne dobitke. Obenem je delala pri enem najbogatejših Slovencev in bila še dobrodelna z veliko žlico. Ko se ji je ponudila priložnost za vodenje lastne oddaje o alternativnih metodah zdravljenja, ezoteriki in osebnostni rasti, jo je mama dveh ljubkih deklic zagrabila z obema rokama. Sreča je trajala eno leto, nato pa …
»Oddaja me je zaznamovala in je bila šola za življenje. Spoznala sem veliko tem, ki jih morda ne bi. Ali pa bi zamahnila z roko in se niti poglobila ne bi zaradi prepričanja 'bog pomagaj, s čim vse se ljudje ukvarjajo'. Tako pa sem se morala poglobiti in spoznala, zakaj posameznike zanimajo neke teme, in le naša nevednost ali ego nas privedeta do zanikanja, če ne celo do obsojanja,« pravi Mojca. Oddajo je delala eno leto, nato pa so jo zaradi spremembe programske sheme čez noč ukinili, njej pa so se podrli vsi načrti. Znašla se je v precepu, kako naprej: zaradi snemanja oddaje je pustila varno službo, potem pa se je morala znajti, kakor je vedela in znala. »K sreči sem imela svoje projekte od prej in seveda vodenje prireditev, snemanje vokalnih reklam, rada pa tudi pomagam pri organizaciji dogodkov,« razlaga svetlolaska, ki se je v dolgoletni voditeljski kilometrini spoprijateljila s tremo. »Naučila sem se prepoznati nemir in se umiriti, izvajati dihalne in miselne vaje. Izziv pa mi je umiriti se takrat, ko me zagrabi panika, da se ne odzovem takoj. Tudi če je vse pripravljeno za prireditev, pride do sprememb v zadnjem trenutku. To sem sprejela in me ne vrže več iz tira. Z izkušnjami sem postala samozavestna,« pove in doda, da se zaradi dveh majhnih otrok bolj malo pojavlja na družabnih dogodkih. Starejša hči, šestletna Zoja, je letos prvošolka, Evelin je tri leta mlajša. Glede na to, da s partnerjem Matejem živijo na Gorenjskem, ji ni ravno »spotoma« na hitro oditi na družabno srečanje. Vsake toliko gresta z Matejem rada skupaj kam ven. Pri tem se je že zdavnaj nehala obremenjevati z videzom. »Čedalje bolj sem zadovoljna sama s seboj. Pri oblačenju za vodenje mi pomaga stilistka. Doma ne zapletam. Zjutraj se rahlo naličim, in to je to. Morda bom imela kaj več za povedati čez nekaj let, ko se mi bo na koži malo bolj poznalo staranje. Takrat se bom verjetno bolj začela ukvarjati sama s seboj,« se smeji. Zdaj se ji leta poznajo tako, da je zvečer, kdaj pa tudi že čez dan, bolj utrujena. Vsake toliko pa ponoči ne spi tako, kot bi si želela.
Postala je zgledna gospodinja
Odkar živijo v hiši na Gorenjskem, rada poprime tudi za delo, ki se ga prej niti v sanjah ne bi lotila. »Marsikdo je presenečen, ko povem, da imam na vrtu tri grede. Ali ko me vidijo, da sama sadim rože, pulim plevel, kuham marmelado, bezgov ali korenčkov sok ali pa čistim hišo. Včasih mi to ni bilo potrebno, saj sta za vse poskrbela starša, zato sem lahko delala vse to, kar sem. Bilo je pravo razkošje in zelo sem jima hvaležna. Še danes rada mamo prosim za kakšen nasvet,« je iskrena. Lotila se je celo peke potice (no, pred tem je šla na tečaj) in je bila prav ponosna, ko ji je uspela ta tipična slovenska poslastica. Tako je med nedavnimi prazniki s hčerkama pekla orehovo in čokoladno potico in se imenitno zabavala. »Doma naredim tudi polnjene rogljičke in jih pečene zamrznem. Mini rogljičke pogosto dam v torbico in pridejo prav, ko letam po sestankih, da ne iščemo zmeraj trgovin. Ob koncih tedna pa doma tudi pečemo kruh. Hčerki vključujem v gospodinjska dela. Skozi igro pripravita mizo, režeta zelenjavo ali mesita testo. Resda je potem nekaj več dela s pospravljanjem, toda vse se lepo zabavamo,« pravi Mojca, ki se urejanja gospodinjstva loteva po metodi svetovno znane mlade Japonke Marie Kondo. »Spremenila mi je dom. Imamo red in vedno vse najdem. Nenehno se trudim za izboljšave,« je zadovoljna.
