Energična glasbenica Petra Trobec je hkrati tudi članica skupin Jararaja in Jazz Ladies, ob tem pa tudi sestavni del in umetniški vodja dveh ženskih vokalnih skupin, Katice in Kvali.
»S pripadnostjo različnim skupinam nimam težav. Člani postanejo moja nova družina, z njimi namreč preživim veliko časa,« odgovarja na vprašanje, ali glasbenik, ki deluje v več ansamblih hkrati, težje začuti pripadnost določenemu bendu. »Dobro se razumem z vsemi glasbeniki, s katerimi sodelujem. Je pa res, da moraš biti mojster za koordinacijo, da vse stvari načrtuješ tako, da se ne prekrivajo – ali preprosto ne pozabiš na kakšno pomembno reč. Če bi sodelovala v samo enem bendu, najbrž ne bi bila tako raztresena in bi vso svojo pozornost usmerila v eno stvar, tako pa delam več reči hkrati in moje življenje je bolj pestro in raznovrstno.«
Glasba ji je bila položena v zibelko, pravi, vendar nihče od družinskih članov ni pričakoval, da se bo z njo kdaj ukvarjala profesionalno. »Oče je igral harmoniko, mami pa je za dušo pela. Sem najmlajša od treh sestra in tudi obe moji sestri sta obiskovali glasbeno šolo in igrali harmoniko, ob druženju smo tudi veliko prepevale.« Sestre, ki so pred časom celo skupaj prepevale v skupini, so povezane in se zelo dobro razumejo, njihova druženja pa so topla, polna smeha, zabave in glasbe. »Včasih pravi mali koncerti.«
Petra tako kot obe sestri obvlada harmoniko, tako klavirsko kot diatonično, in kontrabas, nastopala pa je že tudi z različnimi ljudskimi glasbili, od pojoče žage do različnih piščali. »Mnogi pravijo, da kar vzamem v roke, zaigra, vendar ne morem reči, da vse te inštrumente tudi obvladam.« Obvlada pa zato marsikaj drugega – v življenju se je že ukvarjala z najrazličnejšimi opravili, od vrtnarjenja do vodenja šiviljskega salona in koordiniranja poročnih ceremonij, niti šport ji ni tuj, saj se je preizkusila kot rokometašica in judoistka. »Vse to sem počela, dokler sem imela čas, zdaj pa se moje življenje večinoma vrti okoli glasbe. Vendar mi vse te izkušnje zelo pomagajo. Če se pred nastopom kakšno oblačilo strga ali kaj podobnega, se vedno najde rešitev, tudi pedagoške veščine mi pridejo prav. Kar zadeva šport, sem športnica le še v svoji glavi. Sem pa zelo ponosna, če grem enkrat na leto smučat, poleti za kakšen teden plavat na morje, vmes pa malo po gobe v gozd in na sprehode. Je pa res, da hodim na vikend na Dolenjsko, kjer si v naravi napolnim baterije. Takrat rada delam na vrtu in postorim vse, kar je potrebno, da okolice ne preraste grmovje. Ja, tudi motorno žago vzamem v roke! Pri vsem tem delu si spraznim glavo in okrepim telo, takrat odklopim glasbo, nastope, koncerte in sem lahko čisto sproščena, prazna, samo sem.«
