Petra Polesa v zadnjih letih in še posebno v teh prazničnih dneh povezujemo z željami, ki jih že štiri sezone izpolnjuje v oddaji Dan najlepših sanj. Nas pa je zanimalo tudi to, kakšne so njegove želje in s čim bo razveselil svoja najdražja tri dekleta.
»Grozno mi je bilo, ko so me predstavljali kot humorista. Res je, da sem začel kot voditelj, ki se veliko šali, a to še ne pomeni, da sem humorist,« pravi Peter, ki se je televiziji zapisal že zelo zgodaj, pravzaprav kmalu zatem, ko se zaradi poškodbe vretenca ni mogel več ukvarjati z atletiko. Na prelomu stoletja se je prijavil na avdicijo za voditelja oddaje Videospotnice in bil sprejet. In od takrat je, če odmislimo njegovo kratko pustolovščino pred radijskim mikrofonom in v gostinstvo, zapisan samo televiziji. Za svoje delo je prejel številna priznanja, gledalce pa velikokrat nasmejal z navihanostjo in razigranostjo. Zato je razumljivo, da si je ustvaril sloves zabavljača. A v nekem trenutku mu to ni bilo dovolj, želel si je ustvarjati oddajo, kjer bo vsebina narekovala obliko, kot pravi. In univerzum mu je izpolnil tudi to željo. Dobil je priložnost voditi oddajo Dan najlepših sanj. »Ta oddaja mi je dala priložnost pokazati, da sem več kot samo zabavljač. Vsekakor sem pokazal svojo drugo plat, na katero pa so se morali gledalci najprej navaditi.« Res je, navaditi smo se morali na malo bolj resnega in odgovornega Petra, a zdaj si oddaje brez njega preprosto ne predstavljamo.
Prazniki so namenjeni družini
Te dni se končuje že četrta sezona oddaje, ki je v tem času postala ena najbolj gledanih pri nas. »Zagotovo se vrnemo naslednjo sezono, saj bi bilo škoda, če se ne bi,« je prepričan Pero, ki se bo v začetku naslednjega leta posvetil vodenju še ene, prav tako zelo priljubljene oddaje, Zvezde plešejo. Še prej pa si bo vzel čas zase in predvsem za svoja tri dekleta: partnerico Niko Veger ter hčerki Amalijo in Belo. »Za tiste, ki jih imaš najbolj rad, vedno zmanjkuje časa,« pravi Peter in dodaja: »A tudi ta nori december se bo počasi končal. Ogromno prireditev je bilo, med njimi kup dobrodelnih, zdaj pa si bom vzel čas zase in za družino, mogoče tudi kakšno izobraževanje na področju lastnega spoznavanja …« Ko ga vprašamo, ali ima v mislih kaj duhovnega, pravi, da ne more še nič konkretnega povedati: »Nekaj, da se človek malo prevetri in zadiha … Česa več pa ne bom povedal, ker še nisem šel.«
Izpolnila se mu je velika želja
Letos se mu je uresničila tudi ena njegovih največjih želja, da bi namreč imel doma svojo rezbarsko delavnico. »Res sem si dolgo želel, da bi imel tak prostor samo zase, in zdaj ko smo se preselili v svojo hišo, se mi je to končno uresničilo. Zelo sem zadovoljen s tem prostorom. Ni se mi treba nikamor voziti, vse je pri roki, samo stopim tja, ko si zaželim delati z rokami. Res sem srečen. To je zame neke vrste meditacija oziroma odklop.«
Poleg ustvarjanja izdelkov iz lesa, ki jih je menda že polna hiša, ima Peter tudi druge konjičke. Vse leto s prijatelji igra vaterpolo. »V vodi, globoki 1,30 metra, da ne boste mislili, da smo pravi vaterpolisti,« smeje se pojasni. Prav tako pa se, ne glede na to, koliko dela ima, nikoli ne odpove tedenski partiji pokra. »S prijatelji se dobivamo vsak ponedeljek že celih osem let,« nam zaupa še eno svojo strast, ki je prerasla v tradicijo.
Ker so pred vrati prazniki, seveda ne moremo mimo prazničnega vzdušja pri njih doma in obdarovanja. Priprave na božično-novoletno praznovanje pri njih potekajo že od novembra. Najprej so izbirali darila za akcijo Božiček za en dan, v kateri redno sodelujejo. Potem sta na vrsti tudi Bela in Amalija, ki pišeta Dedku Mrazu, a Peter pravi: »Običajno tisto, kar si želita, prej ali slej tudi dobita. Če so to večje stvari, se morata za njih malo bolj potruditi. Sicer pa tudi onidve gledata oddajo in se mi zdi, da tudi zaradi te oddaje vidita, da jima nič ne manjka, in imata neke take želje, ki so realne, skromne, življenjske za njuno obdobje. Nič kaj posebej ju ne razvajamo, morata se razviti v močni osebnosti, kar jima damo s tem, da se potrudita za to, kar si želita.«
Uživa v decembrskem vzdušju
»Priznam, da mi je všeč to decembrsko vzdušje,« pravi Peter in doda, da med okraševanjem doma poskrbijo za pravo božično vzdušje, poslušajo božične pesmi ter zraven tudi zapojejo in zaplešejo. Smrečica je že vsa leta umetna z doma narejenimi okraski. December pa je mesec, ki ga izkoristi tudi za obisk družine in prijateljev. »Ne praznujemo prav na božični večer, se pa v tem času okoli božiča obiskujemo. Včasih gremo v Velenje k mojim staršem ali pa v Kranj k Nikinim. Redno pa obiščemo tudi druge sorodnike, da se malo družimo in obdarimo otroke.« Svojih željah, kot pravi, nima veliko, večino si je že izpolnil, če pa bi že bila možnost, bi se odločil za kaj adrenalinskega: »Običajno imam kakšne take poglobljene želje, no, ta je pa čisto realna. Enkrat bi se rad usedel v tisto formulo 3000 in se malo vozil ter dirkal.«
