Vlasta Mrčinko je partnerica nekdanjega ptujskega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki se je pred leti znašel onkraj zakona: zaradi vpletenosti v trgovino z mamili konec devetdesetih let je bil obsojen na dve leti in tri mesece zapora.
Vrbnjak pa kljub pravnomočni obsodbi ni šel v zapor, ampak se je več let skrival pred roko pravice. Prijeli so ga šele julija 2014, ko se je policistu na mejnem prehodu Dragonja izkazal z osebno izkaznico na ime brata Mrčinkove. Družina pa je kljub njegovi odsotnosti živela dobro oziroma tako razkošno, da so Vrbnjakovo partnerico pod drobnogled vzeli dacarji in kriminalisti. Porodili so se namreč sumi, da Mrčinkova do takšnega premoženja, ogromne hiše z bazenom, zgrajene v modernističnem (minimalističnem) slogu, ni mogla priti z delom v frizerskem salonu, ob tem pa je izkazovala še tako slab promet, da je bila oproščena plačila davkov. Kakorkoli. Tožilstvo zdaj s tožbo zahteva, da se Mrčinkovi odvzame za nekaj manj kot 540.500 evrov premoženja, včeraj pa je bil kot zadnji v postopku zaslišan njen partner.
Prodajal, zadel v igralnici, posloval z Vukom
Vrbnjak je pojasnil, da sta z Mrčinkovo skupaj od leta 1989. Sredi devetdesetih je dal odpoved v policiji in se zaposlil v podjetju Zrno, d. o. o., kjer se je ukvarjal s prodajo kmetijske mehanizacije. Že v enem letu je po lastnih besedah dobil dovolj izkušenj, da je leta 1997 v Budimpešti s prijateljem odprl svoje podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo kmetijske mehanizacije v nekdanje jugoslovanske republike, predvsem Srbijo. »Zaslužki so bili zelo dobri, več kot odlični. To so bili zlati časi,« je dejal. Sreča se mu je spet nasmehnila leta 2000, ko je v igralnici zadelokrog 176 milijonov takratnih lir, kar je približno 90.000 evrov. »To se je zgodilo le takrat, nato pa nikoli več,« je povedal. Leta 2003 je za 500.000 evrov županu Zavrča Miranu Vuku (ta je bil tudi predlagan za pričo, a ga sodišče zaradi slabega zdravstvenega stanja ni zaslišalo) prodal družinsko hišo. Bil je tudi lastnik diskoteke in lokala, kar je kupil ravno od Vuka, a je oboje pozneje prodal. Denar je po lastnih besedah ves čas kopičil, veliko pa je zaslužil tudi s posojanjem denarja. »Ne vidim nič spornega v tem, da komu pomagam, pri tem pa še kaj zaslužim,« je prepričan Vrbnjak.
Med begom je bil povsod, le doma ne
Tožilca Borisa Valenčiča Vrbnjak s svojimi pojasnili ni najbolj prepričan; zanimalo ga je, ali ima za svoje prilive kakšna potrdila, pa tudi, ali je zaslužke na Madžarskem prijavil finančni upravi, vendar mu Vrbnjak teh listin ni mogel predložiti. Je pa v sodni spis vložil pogodbo med njim in Vukom o prodaji hiše. Tožilec je, glede na to, da je Mrčinkova vozila avtomobile višjih cenovnih razredov (BMW, audi in mercedes), od Vrbnjaka tudi hotel slišati, kje je dobila denar za plačilo lizinga, če pa je imela tako nizke dohodke, da je bila celo upravičena do otroškega dodatka in ga je tudi prejemala. A je Vrbnjak le skopo pojasnil, da je bilo denarja dovolj, da so dobro živeli. Na vprašanji, kje se je pred roko pravice skrival sedem let in kako se je preživljal, pa je odgovoril, da je bil »povsod, le doma ne«, in da je bilo težko, a je nekako preživel. Zadnjo besedo bo imelasodnica Bojana Maravič, ki bo o zadevi razsodila pisno.
