javnosti se vzbuja vtis, da je med storilci kaznivih dejanj vedno več žensk. A to po podatkih, ki so jih predstavili na nedavnem posvetu o ženskah in kriminaliteti, ne drži, temveč se je povečalo število zapornih kazni, ki jih sodišča izrekajo ženskam.
Če se bo trend nadaljeval …
Bistveno se je spremenila kaznovalna politika. Od leta 2006 do 2016 se je delež kazni zapora, ki jih sodišča izrekajo ženskam, povečal za več kot enkrat. In tako se bo, če se bo trend nadaljeval, število žensk v zaporih vsako leto povečalo za 35, je napovedala Alenka Šelih z ljubljanske pravne fakultete. Da bi pojasnili vzroke za takšno spremembo kaznovalne politike bi morali opraviti poglobljeno raziskavo in ugotoviti, ali je taka usmeritev upravičena. Šelihova sicer ocenjuje, da so vzroki lahko različni: od na splošno bolj represivne klime do spremembe v zasedbi sodišč po spolu oziroma feminizacije kazenskih sodišč.
Prevladujejo tatvine
Pri vrstah kaznivih dejanj, ki jih storijo ženske, sicer zadnja leta tako v Sloveniji kot po svetu ni posebnih razlik. V Sloveniji še vedno prevladujejo klasična kazniva dejanja, kot so tatvine. Tudi po svetu je bistveno pogostejša premoženjska in gospodarska kriminaliteta, manj pa je nasilnih kaznivih dejanj. Za ženske sicer velja, da so redkeje storilke kaznivih dejanj kot moški, da je vrsta dejanj, ki ji storijo, bistveno drugačna ter da se prej kot moški vrnejo k družbeno sprejemljivemu vedenju.
Razvpita Hilda Tovšak
In poglejmo, katere so najbolj znane slovenske zapornice (pa tudi pripornice). Začnimo s Hildo Tovšak, nekdanjo direktorico Vegrada. Po obsodbi v primeru Čista lopata je še v več drugih postopkih, nekateri še potekajo, priznala krivdo, v zaporu na Igu je vse od pomladi 2013, prestaja pa osemletno zaporno kazen. Trenutno je na odprtem oddelku.
42 mesecev v priporu
Milica Makoter je bila leta 2000 obtožena, da je Bojanu Žaligu in Ladislavu Olahu naročila umor svojega moža Janka; ta je bil na svojem domu umorjen septembra 1999. V priporu je bila najprej od decembra 2000 do začetka leta 2003, ko je vrhovno sodišče zaradi procesnih napak razveljavilo obsodbo murskosoboškega sodišča na 30 let zapora. Čeprav je bila takrat izpuščena iz pripora, so jo znova priprli leta 2004, ko se je začelo vnovično sojenje; na tem je bila leto pozneje znova obsojena. Vendar pa jo je mariborsko višje sodišče naslednje leto spet oprostilo. V priporu je preživela skupno 42 mesecev.
Od zvezdnice do zapornice
Milena Zavašnik, mati Roberta Tomasa Zavašnika, je bila maja 2014 obsojena na leto dni zaporne kazni zaradi zatajitve gradbenih strojev v vrednosti 112 tisoč evrov. Zaporno kazen je začela prestajati januarja naslednje leto. V zaporu na Igu se je znašla tudi Saša Gerdej, nekdanja televizijska voditeljica, ki se je po letu 2005 umaknila iz javnega življenja. Pred leti je delala kot strežnica v nekem zavodu. Tam naj bi zagrešila tudi tako veliko kaznivo dejanje, da so se nanjo spravili organi pregona in je pristala za zapahi.
Na odprtem oddelku
In na koncu še Marija Kamenik, mati razvpitega Kristijana Kamenika. Petinšestdesetletnica na odprtem oddelku zapora na Igu zaradi prometa s heroinom prestaja sedem let in osem mesecev dolgo zaporno kazen.
