»Zadovoljna sem kot že dolgo ne. Moj urnik je do konca leta zaseden z nastopi, že od poletja pa sodelujem pri šovu o izgubljanju kilogramov. Doslej sem prejela kar nekaj povabil za vodenje šovov, pa sem jih zaradi zasedenosti morala odkloniti. Je že moralo biti tako, saj se mi zdi, da je šele ta tisti pravi, v katerem sem se našla, saj imam več kot desetletne izkušnje s hujšanjem,« je iskrena Špela Grošelj.
»Moje življenje zadnji dve leti poteka po projektih. Pred tem sem poslušala nasvet moje mame, najprej štal'ca, potem pa krav'ca. Tako sem vse življenje pridno delala in varčevala, da sem si kupila svoje stanovanje, diplomirala in postala inženirka multimedije. Za šest let sem šla v redno službo, ki sem jo imela rada, a sem morala zaradi tega odkloniti kup ponudb za razne projekte. Pred dvema letoma sem redno službo obesila na klin in zaživela. Svoboda je res nekaj lepega. Mislim, da smo zdaj 'generacija projektov', ne pa rednih služb, kot so to bili naši starši,« pravi Špela, ki je bila vesela povabila v šov. Zaradi svojih izkušenj s hujšanjem je prava enciklopedija dietetike.
Nadležni kilogrami
Svetlolaska je dolga leta trikrat ali štirikrat tedensko trenirala ples. Zato težav z odvečnimi kilogrami ni imela, nikoli pa ni bila ravno suhica. V srednji šoli, ko je nehala trenirati in je jedla po starem, pa so se kilogrami začeli nabirati. Pred desetimi leti ji je bilo vsega dovolj. »Spravila sem se na dieto in začela telovaditi. Matematika je enostavna: porabiti je treba več, kot poješ. Res pa je, da vsak, ki je bil kdaj na dieti, ve, da to ni prijetno. Odrekaš se svoji najljubši hrani, ki seveda ni najbolj zdrava, sicer ne bi imel odvečnih kilogramov. Velikokrat sem s hrano kompenzirala čustvene stiske, zato je hujšanje še toliko teže. Dvomim, da se s skuto ali korenčkom lahko potolažiš enako, kot se z nečim sladkim,« pravi Špela, ki so jo osupnili izsledki raziskav, da sladkor povzroča nekajkrat večjo zasvojenost kot kokain. Sama se je morala pošteno vzeti v roke, da je zdržala strog prehranjevalni in gibalni ritem. »Bilo je vredno. Uspelo mi je izgubiti šestnajst kilogramov, težo pa nekako vzdržujem. Seveda ni preprosto. Moja presnova je bolj počasna kot pri nekaterih mojih prijateljicah, ki lahko, čeprav so stare 38 let, na dan pojedo dve vrečki čipsa, spijejo dva litra mehurčkastih pijač in ostajajo vitke. Tega pri meni ni. Če hočem biti fit, moram jesti veliko manjših obrokov, redno obiskovati fitnes in se odpovedati sladkarijam. Nenehno vozim slalom med zdravo prehrano in gibanjem in občasnimi pregrehami. Res pa je, da ne morem pojesti samo enega koščka čokolade. Pri meni je tako – ali cela ali nič!« je iskrena Špela, ki kljub hujšanju ni suhica niti to ni bil njen cilj. »Nosim konfekcijsko številko 38, včasih so mi prav tudi kakšne kavbojke številka 36. Izgubljeni kilogrami se mi najprej poznajo na obrazu, saj mi izstopijo ličnice. Nisem suhica, čeprav to kaže moj obraz,« se smeji Špela, ki zelo sočustvuje s tekmovalci.
Iz svojih izkušenj ve, kako je biti skoraj brez hrane, kako težko je kdaj telovaditi, kako si razpoložen, če ti vzamejo najljubšo nagrado. Ob njihovih zgodbah podoživlja svojo. »V vseh teh letih sem se temeljito poučila o zdravi prehrani in gibanju. Če bi šla še enkrat študirat, bi bila to zagotovo dietetika. V življenju sem prebrala več knjig o dietah kot ljubezenskih romanov,« se smeji Špela, ki v teh jesenskih dneh ni imela preveč časa za telovadbo. Poleti je pridno hodila v hribe, zdaj ko se je končala sezona treniranja na prostem, pa komaj čaka kakšno prosto uro, da bo lahko šla v fitnes. Potem ko je na Ljubljanskem maratonu pretekla rekreativnih deset kilometrov in polmaraton, zadnji dve leti ne obuje več tekaških copat. Že zdaj se veseli januarja, ko bodo vse obveznosti za njo in bo končno šla na počitnice. Tudi tokrat nekam na toplo v Azijo. Seveda ne sama, a o ljubezenskem življenju noče govoriti. »Povem le to, da je tudi na tem področju vse v redu!« je bila odločna.
