»Kako si? Kaj je novega? Se kaj dogaja?« to so vprašanja, ki jih radijska voditeljica Ajda Mlakar izstreli kot iz topa ob prihodu na najin klepet. Nemogoče jo je ustaviti, in še preden ji skušaš odgovoriti na prva tri vprašanja, sledijo že naslednja. Ja, nekako se kar ne more navaditi, da je ona tista, o kateri bi morala teči beseda, pa čeprav ima za to dober razlog. Ajda se je namreč pred kratkim z radia preselila tudi na komercialno televizijo kot nova napovedovalka vremena.
»Ponudba za napovedovanje vremena na Planetu TV je prišla popolnoma nepričakovano, vendar ravno ob pravem času. Potem ko se že celih štirinajst let potikam po radijskih postajah, je tudi v meni dozorela želja po nečem novem, drugačnem. Po začetni tremi in manjših spodrsljajih se zdaj pred kamero počutim že bolj samozavestno. Predvsem pa uživam v družbi novih sodelavcev, s katerimi zdaj preživljam popoldneve,« pravi Ajda, ki pa hkrati ostaja zvesta tudi svoji prvi ljubezni – radiu.
In to ne le enemu radiu, temveč trem – Radiu Salomon, Radiu Veseljak in Radiu Aktual. Na slednjem med drugim ureja tudi rubriko Zvezdniški utrinki, ki nastaja v sodelovanju z revijo Zvezde. Ker gre za tri med seboj popolnoma različne radijske postaje, se seveda ne more izogniti vprašanju, kako gre to troje sploh skupaj. Z nasmehom na obrazu pojasni: »Seveda ni vsa glasba, ki jo vrtim na radijskih postajah, moja glasba. Doma ne poslušam narodno-zabavnih ansamblov. Sem pa ravno zaradi dela na različnih radiih vzljubila različne sloge glasbe, s katerimi drugače ne bi imela nobenega stika. Predvsem pa mi to delo daje veliko glasbene širine. Drugače pa sem ljubiteljica slovenske popevke in obožujem house glasbo.«
Radiu se je Ajda zapisala že kot srednješolka. V Trbovljah, kjer je obiskovala gimnazijo, se je na pobudo staršev prijavila na avdicijo za Mladinski val na Radiu Kum. »Od majhnega sem rada nastopala. Začela sem v dramskem krožku, potem pa so mi starši pomagali poiskati kakšno opcijo, ki bi bila mogoče malo bolj realna za poznejša leta. In tako sem začela delati na radiu in se počasi zaljubila vanj.«
In ta ljubezen še vedno traja. Kaj pa tista prava med dekletom in fantom? »Uf, naj odgovor na to vprašanje obvisi v zraku,« se skuša diplomatsko umakniti. A ker ne popustimo, pravi: »Če že ne drugega, sem zaljubljena v življenje. Pomembno mi je predvsem to, da se imam vedno in povsod dobro. Ljubezen pa tako in tako ni samo partnerska, ampak je tudi prijateljska, starševska, bratska. A sem povedala, da imam krasnega brata Jako, ki je tudi moj najboljši prijatelj? Je šest let mlajši od mene, a vendar imam občutek, da je starejši. Pri njem najdem podporo, nasvete, zelo pameten je. Vsi, ki naju vidijo skupaj, mislijo, da sva dvojčka. Samo da je on pač zelo velik, medicinec in košarkar. Če bi si sama izbirala brata, bi še enkrat izbrala njega.«
Časa za zabavo ji ne zmanjkuje
Ajda prihaja iz Izlak in njena mama pravi, da je bila kot majhno dekle zelo samosvoja. »Če vprašate moje starše, sem bila kar naporna najstnica. Ampak pozneje, ko odrasteš, se stvari postavijo na pravo mesto. Mislim pa, da ni nič narobe, če skušajo otroci premikati meje, ker to pomeni, da hočejo poskusiti nekaj novega, nočejo se takoj sprijazniti z danimi razmerami, z danimi pravili, ampak to poskušajo preseči. Kar mogoče sploh ni tako slabo, če hočeš kdaj narediti kakšno stvar tako, kot ti misliš, da je prav.«
Njena življenjska filozofija izhaja tudi iz tega, da ni nikoli slabe volje. »Slabe volje res nisem velikokrat, ker se zavedam, da če mine sreča, če minejo tisti najlepši občutki, potem minejo tudi tisti najslabši. Ker sem zelo družaben človek, si vsak položaj naredim lušten. Časa za zabavo mi torej ne primanjkuje, ker se tudi takrat, ko delam, zabavam.«
Dobro voljo rada deli tudi z drugimi. »Nikoli ne bom pozabila, ko sem prišla v Ljubljano, kar nisem mogla razumeti, da se ljudje v mojem bloku ne pozdravljajo. Jaz sem pozdravila vsakega, ki sem ga srečala, in sčasoma sem opazila, da so se tudi drugi sosedje začeli pozdravljati med seboj. Tudi tista lepa dejanja velikokrat izhajajo iz lastnega zadovoljstva. S tem, ko osrečiš nekoga drugega, v prvi vrsti osrečiš sebe.«
Veliko sreče Ajdi prinašajo tudi glasbeni festivali. »Ti so postali že kar neka stalnica, nuja v mojem življenju.« Prav tako pa ne more niti brez knjig, športa in potovanj. »Zelo ponosna pa sem tudi na to, da sem ob vsem tem, kar počnem, uspela tudi diplomirati iz tržnega komuniciranja in stikov z javnostmi. In da me zdaj čaka le še magisterij iz novinarstva. In če me že vprašate, zakaj vse to počnem, naj povem, da se mi zdi, da pri šestindvajsetih letih še ne smem zaspati. Ne sme mi biti udobno. Moram mozgati, stisniti iz sebe tisto najboljše, kar lahko. In predvsem početi čim več različnih stvari, ki me zanimajo.« Ja, takšno je dekle, ki jo človek resnično mora imeti rad.
