Zalezovanje pri nas policisti največkrat obravnavajo znotraj primerov nasilja v družini. A razlog je lahko tudi ta, da se ljudje pogosto sploh ne zavedajo, kaj se jim dogaja ...
Skupek neprijetnih ravnanj, ki ga razumemo pod izrazom zalezovanje, ni dopustno ravnanje in bi to lahko prijavili policiji, je v pogovoru za STA poudaril vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Anton Toni Klančnik. Policija zadnja leta beleži po približno 30 takih primerov na leto. »Zalezovanje je psihično nasilje nad drugo osebo,« je poudaril Klančnik. Morda bi se zunanjemu opazovalcu zdelo, da »nič noče«. »Lahko je prijazen, nosi darila, rože, vabi na zmenke. A za osebo, ki je objekt pozornosti takega posameznika, je ta pozornost nadležna,« je izpostavil kriminalist. »Zalezovalec ima po navadi neko napačno utvaro, da sta z žrtvijo povezana. Noče sprejeti dejstva, da žrtev sploh ni povezana z njim, ampak ima le on sam neko deluzijo o povezanosti s svojo žrtvijo,« je opisal Klančnik.
Iskalci intimnosti, nespodobni snubci, plenilci ...
Strokovnjaki razločujejo pet različnih tipov zalezovalcev: zavrnjenega zalezovalca, iskalca intimnosti, nesposobnega snubca, zamerljivega in plenilskega zalezovalca. Zavrnjeni zalezovalci so po navadi tisti, ki poskušajo svojega nekdanjega partnerja z različnimi potezami prisiliti v ponovno razmerje ali pa se maščevati za zavrnitev. Iskalec intimnosti je tisti, ki si domišlja, da se bo njegova žrtev vanj zaljubila, če se bo zelo potrudil. Po navadi so to osamljeni posamezniki ali osebe z duševnimi motnjami, kot sta shizofrenija in narcisistična osebnostna motnja. Nesposobni snubec je posameznik, ki ni sposoben vzpostaviti odnosov in tudi ne sprejeti zavrnitve svoje žrtve. Tak posameznik po Klančnikovih besedah lahko zalezuje tudi več oseb hkrati, več mu jih je simpatičnih, domišlja si, da »mu bo nekje že uspelo«. Zamerljivi zalezovalec pa je tisti tip zalezovalca, ki ga imajo najraje filmski ustvarjalci, pravi Klančnik. Svoje žrtve straši, čeprav kot žrtev dojema sebe, ker ga njegove žrtve zavračajo. Popolnoma je prepričan, da so vsi drugi krivi za to, kar se mu dogaja, in s tem tudi opravičuje svoje vedenje.
Najbolje jih je ignorirati
Klančnik je opozoril, da se bodo ravnanja zalezovalca s časom le še stopnjevala in da je razmišljanje, da se bo zadeva čez čas umirila, napačno. Kot je izpostavil, je najpomembnejše obnašanje žrtve. »Najbolje je ne reagirati, iti mimo, se s tako osebo sploh ne ukvarjati. Seveda pa biti pozoren, da ti kaj ne naredi. Vendar brez komuniciranja s storilcem,« je svetoval kriminalist. Osebam, ki bi se znašle v vlogi žrtve zalezovalca, Klančnik predlaga več ukrepov. »Zamenjajte telefonsko številko in je ne objavljajte, o nadlegovanju po mobilnem telefonu obvestite telefonskega operaterja, zamenjajte tudi elektronski naslov. Če se preselite, tega ne objavljajte javno. Zagotovite si hišni alarm,« je naštel.Med ukrepi je Klančnik izpostavil tudi, naj se žrtev z nadležnežem ne pregovarja, saj so »razumski argumenti zanj nepomembni, nimajo nobene vrednosti pri preprečevanju njegovega ravnanja, dobiva le potrditev, da je bil uspešen v vzbujanju pozornosti«. Grožnje storilca pa naj žrtve nemudoma prijavijo policiji.
